URN_NBN_SI_DOC-MASC8NO7

uvedla American Society for Metals; težišče razpravljanja je na vokabular- ju, ki je po sodbi avtorice najbolj vi­ talen element v obravnavanem siste­ mu. Paule Salvan je prispeval daljši, v francoščini pisan članek o tem, v kakšni meri in pod kakšnimi pogoji so v Franciji dostopne knjige študen­ tom prvega in drugega letnika na uni­ verzi in drugih visokih šolah, kakšne so potrebe študentov in kako naj jih zadovoljijo univerzitetne in seminar­ ske knjižnice spričo naraščajočega šte­ vila študentov in spričo nastajanja novih univerz in collegov. Študenti prvih dveh letnikov potrebujejo pred­ vsem razne priročnike in bibliograf­ ska pomagala; pri tem jih lahko v veliki meri zadovoljijo kvalitetne seri­ je enciklopedičnega značaja, ki krije­ jo širša področja, tako npr. zbirka Que sais-je?, kakor tudi specializira­ ne serije za področja zgodovine, filo­ zofije itd. Bibliotekarji ugotavljajo, da študenti na splošno niso pripravlje­ ni žrtvovati kdovekaj finančnih sred­ stev, da bi si omislili manjše zasebne zbirke najosnovnejših pripomočkov. V glavnem uporabljajo univerzitetne in mestne knjižnice. Članek govori o organizaciji in zmogljivosti knjižnic ter o njihovi ažurnosti pri nabavi ka­ kor tudi pri posredovanju informacij. Podrobneje pa obravnava tri tipične primere — Pariz, staro univerzitetno mesto, kjer je položaj posebno kriti­ čen, nadalje Rennes, kjer se univerza razvija izredno hitro, in končno Tours, ki sicer ni univerzitetno mesto, pač pa mesto z velikimi kulturnimi po­ trebami in s pomembno mestno knjiž­ nico. Najhujši problem vseh teh knjiž­ nic je premalo Izvodov posamezne učne knjige pa tudi organizacija med- bibliotečne izposoje. Centralizacija knjižnic je že precej pripomogla pri reševanju teh težav in centralna usta­ nova, Direction des bibliotheques, je pripravljena upoštevati potrebe štu­ dentov v nižjih letnikih tako na teh­ ničnem kakor tudi na finančnem po­ dročju. Druga številka se ukvarja večidel z informacijskimi problemi na po­ dročjih fizike in kemije; krajši pri­ spevek kritično pretresa predloge, ka­ ko naj se čim bolj ekonomično repro­ ducirajo kataložni listki. Tretjo številko uvajata dva članka o uporabi informacij. V prvem raz­ pravlja R. M. Fishenden o učinkovi­ tosti že obstoječe informacijske mre­ že. Pri tem ne govori samo o tiskani besedi, to je o publikacijah vseh vrst, ampak tudi o govorjeni besedi, ki jo širijo konference, posvetovanja in množična komunikacijska sredstva. Uspešen je tisti sistem, ki omogoča, da bodo ob pravem času in v najpri­ mernejši obliki na voljo vse take in­ formacije, za katere je verjetno, da bodo vplivale na delo posameznega raziskovalca ali skupine. Hkrati pa naj bi tak sistem tudi preprečeval ne­ potrebno dubliranje že opravljenih raziskav. Nenehno je treba preverjati učinkovitost informacijskega omrežja kot celote, ugotavljati, kateri tip infor­ macij je najteže najti, nadalje, koliko bolj uspešni smo lahko pri informaci­ jah z mehaniziranimi sredstvi kot s konvencionalnimi. Raziskave o nava­ dah bralcev so se doslej v glavnem omejevale na znanstvenike; razširiti bi jih bilo treba na inženirje, ki imajo morda povsem drugačne potrebe in probleme. Upoštevati je treba osebne želje raziskovalcev, sicer bo morda še tako popoln sistem za uporabnika ne­ sprejemljiv in zato neučinkovit. — S sorodnimi vprašanji se ukvarja čla­ nek R. T. Bottla. Avtor ugotavlja, ka­ ko uporabnik ocenjuje informacijsko poslovanje, kadar gre za najnovejše in najaktualnejše znanstvene podatke. Pri tem posebej opozarja na nenehno nastajanje interdiscipliniranih pred­ metov, ki jim informacijska služba, prirejena za tako imenovana klasična znanstvena področja, ne more biti več kos. Sledi zanimiv prispevek Betty Ro­ senberg o razvoju in nalogah knjigarn pri univerzitetnih collegih v Združe­ nih državah Amerike. Te knjigarne so bile še pred dobrimi petnajstimi leti samo eden izmed oddelkov v večjih trgovskih obratih, s kakršnimi so col- 163