URN_NBN_SI_DOC-M9WUI0P9

sk up n ih la stn o sti z dru g im i knjižnicam i tu d i nekaj sam o n jim lastn ih značilnosti. V le tu 1961 je Zavod SRS za sta tistik o pop isal 138 stro k o v n ih knjiž­ nic (b rez u čiteljsk ih ), m ed tem ko je an k e ta C entralne teh n išk e k n již­ nice n a p o sveto v anjih o teh n išk ih kn jižn icah v letih 1962 in 1963 že za­ beležila 281 knjižnic s 462.842 knjižn im i zvezki — (s ta tistik a beleži le 287.508 k n jižn ih zvezkov) — v sk up n i ocenjeni vred n o sti 926,480.888 din, in to b rez C entralne teh niške knjižnice v L jub ljan i, ki je im ela sam a okro g 50.000 kn jižn ih en o t z v red no stn o okoli 200 m ilijonov dinarjev. Ob an k eti se je izkazalo, d a bo p o treb n o v bodoče p ri p o pisu knjižnic sp rem e n iti n ek a te re doslej veljavne k rite rije, zlasti d a je pogoj za p op is strok o vn e knjižnice n ajm an j 500 k n jižn ih zvezkov preveč zahteven, saj im a teh n išk a k n jižnica m nogo dom ačih in tu jih revij, ki so glede n a svojo u sm e rje n o st n a eno ali kvečjem u n a nekaj soro d n ih stro k zelo dragoceno gradivo. A nketa je bila izvedena po sta rih o k rajih . G lede na število k njižnic je p rv i o k raj L ju b ljan a s 30,6 %, sledijo M arib or s 23,5 °/o, Nova G orica z 10 %, Novo m esto z 9,6 %, K ran j s 7,8 %, K op er s 7,5 %, M u rska S o bo ta s 5,7 % in Celje s 5,3 %. Z apo red je je glede n a število k n jižn ih zvezkov n asled n je: o k raj L ju b ljan a 59,2 %, M arib o r 19 %, K ran j 7,8 %, Novo m esto 4,7 %, Celje 3,2 %, K o p er 2,4 %, N ova G orica 2 % in M urska S o b o ta 1,7 %. P o d atk i kažejo p red v sem — k o t p ri d rug ih kn jižnicah — izrazito sk o n c en triran o st knjižne zaloge v o k ra ju L jub­ ljan a, saj je odnos tega o k ra ja do d ru g ih 59,2 % : 40,8 %, v end ar p a so v n a s p ro tju z lju d sk im i knjižnicam i knjižni zvezki razvrščeni predvsem v g ospodarsko razv itih o k rajih . Isti odnos v red n o sti knjižne zaloge p a kaže celo 70,7 % : 29,3 %. V p o v p rečju odpade n a vsako tehniško kn již­ nico, ne d a bi p ri te m u p oštevali knjižno zalogo v C entralni teh nišk i knjižnici, 1.64Y kn jižn ih zvezko v. č e pom islim o, d a odpade n a eno lju d sk o knjižnico v naši republiki po več k o t sto letn i tra d ic iji 2.140 k n jižn ih zvezkov, bi bili lah k o s številčnim sta n je m teh n išk ih knjižnic še k a r zadovoljni, če n am ne bi an k e ta ja sn o pokazala, da je od 281 teh niških k njižnic u reje n ih 103, delno u reje n ih 129, povsem n eu re jen ih p a 49. N ek ateri obiski n a teren u so pokazali, d a je m ed 103 »urejenim i« knjižnicam i m nogo le delno u reje n ih in d a im ajo knjižnice n ajrazličn ejše sistem e p ri svojem u re je ­ v anju. Z ato često zn atn a d ružb ena sredstv a, vložena v te knjižnice, niso p rav iln o oziro m a zado stn o izkoriščena. Če p a p rim e rja m o položaj teh ­ n išk ih k njižnic z ljud sk im i, ki se vsa leta po osvoboditvi b o re za u red i­ tev in h k ra ti vsaj za m inim aln a sredstva, se zdi, d a bo zarad i večjih sred stev te r h k ra ti zarad i večje p o treb e in zavzetosti u p orab niko v teh k njižnic razvoj teh n išk ih knjižnic m nogo h itre jši in ug odnejši od raz­ v o ja lju d sk ih knjižnic. T ren u tn o je le p o treb n o ugotoviti, d a sta neu reje­ n o st in n estro ko vn o poslovanje poglavitni p ro b lem teh n iških knjižnic,