URN_NBN_SI_DOC-M3FZAX9R

še obvlada po ocenah štirideset do sedemdeset tisoč južnih Korošcev, k narodni skupini pa se jih priznava dosti manj - pri ljudskem štetju 1981 je navedlo slovenščino kot svoj občevalni jezik okoli 16 tisoč ljudi. Manjšinska politika dežele Koroške je tako restriktivna in manjšini nenaklonjena, da v sedanjih razmerah ne moremo pričakovati, da bi dežela Slovencem krepila samozavest in pa zavest o narodni pripadnosti, s tem da bi organizirala tudi narodno knjižničarstvo. Seveda znanstvene knjižnice (knjižnica Deželnega muzeja in univerzitetna knjižnica v Celovcu, nacionalna knjižnica na Dunaju) zbirajo tudi slovenske tiske iz Avstrije, koroški knjižnici pa tudi za Koroško pomembne knjige iz Slovenije, vendar so znanstvene knjižnice namenjene ožjemu krogu prebivalstva v glavnem za štu­ dijske namene. Tudi nekatere občinske knjižnice z jezikovno mešanega ozemlja imajo kakšno slovensko knjigo ali knjigo o Slovencih, vendar to še zdaleč ne zadovoljuje potreb manjšine po knjigah v slovenščini. Tako je slovenska manjšina tudi na področju knjižničarstva prepuščena svoji pobudi in pa pomoči matičnega naroda. Slovenska študijska knjižnica v Celovcu, osrednja knjižnica koroških Slovencev, je last Slovenske prosvetne zveze, ene od dveh kulturnih organizacij koroških Slovencev, ki tudi plačuje stroške obratovanja knjižnice, sredstva pa dobiva v precejšnji meri iz Slovenije. Knjižnica je bila ustanovljena leta 1927, med drugo svetovno vojno je bila uničena, leta 1947 pa spet obnovljena. Že tedaj naj bi dobivala vse tiske iz Slovenije, kar pa iz različnih razlogov, verjetno tudi zaradi neurejenega personalnega položaja, ni bilo v celoti uresničeno vse do leta 1973, ko je bil v Sloveniji sprejet zakon o obveznih izvodih, v katerem je SŠK dobila pravico do obveznega izvoda, oziroma do 1975, ko je knjižnico prevzela strokovno usposobljena moč in je bil urejen izposojevalni čas (trenutno 40 ur tedensko). Zaradi pomanjkanja denarja in carinskih formalnosti izbrane knjige samo enkrat do dvakrat letno prepeljemo na Koroško. V veliko pomoč nam je centralna katalogizacija slovenskih tiskov v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani, ki nas zalaga s katalogizati, saj tako obe zaposleni knjižničarki (jaz sem zaposlena samo poldnevno) svoje delo uspevata nekako obvladati, čeprav za marsikatero potrebno delo časa primanjkuje. NUK je prevzela tudi skrb za strokovno izobrazbo knjižničnih delavcev, tako da je strokovno delo Slovenske študijske knjižnice vezano na osrednji slovenski prostor. Trenutno imamo inventariziranih prek 50.000 enot knjižničnega gradiva (v glav­ nem knjig, avdio- in video kaset); periodika do sedaj večinoma še ni inventarizi- rana, ampak obstaja samo kartoteka dotoka. Sproti dobivamo 30 naslovov perio­ dičnih publikacij iz Slovenije in Avstrije, drugo (prek 60 naslovov) pa skupaj s pošiljko obveznega izvoda. Letni prirast je povprečno 2.500 inventariziranih enot, večinoma obvezni izvod. Precej publikacij dobivamo v dar, s sredstvi lastnice pa kupimo manj kot 10 % knjig. Večina knjižničnega gradiva je v slovenščini, imamo pa tudi nemške, angleške, srbohrvatske in hrvatsko-srbske knjige. Trenutno imamo okoli 1.200 članov (v zadnjih letih je vsako leto približno 90 novih), bolj ali