URN_NBN_SI_DOC-M35DONOX

nih samo 25 %. Tudi pri praksi je preračunanih 50 % delovnih ur za študij v prvi vrsti leposlovja. Na štiriletni šoli v Leipzigu obsega predmetnik razen študija dia­ lektičnega in historičnega materializma, politične ekonomije, osnov in literature družbenih znanosti, naravoslovnih znanosti, tehnike in agro­ nomije še osnove politično ekonomske geografije, kar vse pokriva čez 50 % tvarine, za nemško, tujo in otroško književnost je pripravljenih čez 25 % ur, za bibliotekonomijo, bibliografijo in metode dela v knjiž­ nici pa manj kakor 20 %. Na bratislavski univerzi je knjižničarstvo štirileten študij in eno leto za diplomsko delo. Tam odpada na predavanja in vaje iz družbeno­ političnih ved 44 %, na tuje jezike (štirje) 15 %, v bifurkaciji na lite­ rarnozgodovinsko ali tehnično smer 15 %, na bibliotekarske predmete 36 %. Razen tega ima bratislavska univerza še 3 + 1-letni študij za iz­ redne študente, kjer so zastopana predavanja iz družbeno-političnih ved z 12 %, tuji jeziki 34 %, literarna zgodovina ali tehnika 17 %, knjiž­ ničarski predmeti pa s 37 %. Če prim erjam o k temu predmetnik oddelka na PA, ki razpolaga s 25 % u r skupnih predmetov, s po 38 % ur za izbrani jezik s književ­ nostjo in z 38 % ur za knjižničarske predmete, vidimo, da so razm erja dokaj uglašena, razlikujejo se pravzaprav samo toliko, kolikor je dru­ god večji poudarek na humanistični in občeizobraževalni snovi, pri nas pa je nekaj več poudarka na pedagoško-psihološki. Pomislek, da je drugod študij raztegnjen na tri do štiri leta in da dobe zaradi tega ne­ primerno več bibliotekarske snovi, pa tudi ne drži, ker je tedenska obremenitev študentov tam dosti nižja, tako da znaša skupno število ur in predavanj pri štiriletnem študiju 182 ur ali za 46 ur več kakor pri dvoletnem študiju na PA. Pri tem pa je diplomant PA poklicno usposob­ ljen za dve vrsti dela, oni pa so samo za eno in še to v določenem tipu knjižnic. Seveda pa naši učni načrti in programi še niso popolni. Do določe­ nih diskrepanc je prišlo predvsem pač zaradi tega, ker so bili sestav­ ljeni po skušnjah z raznih usposobijevalnih tečajev in so bili na PA prvič preneseni na sistematičen dolgoročni študij, pri čemer se je po­ kazala potreba zaradi zaokroženosti študija uvajati nove predmete. Nivo PA kot visokošolskega zavoda postavlja tudi učnemu program u dolo­ čene spodnje meje; profil študenta, ki ga oblikuje PA, pa določene zgornje meje. Tako kot ne more PA dovoliti, da bi padla raven študija na nivo amatersko-informativnih tečajev, tako ne more PA vzgajati stro­ kovnih kadrov najvišje ravni, kar je in bo ostala naloga univerze in katedre za bibliotekarstvo, če bi se pokazaia nuja po njeni ustanovitvi. Ko končujemo prvi kurz na oddelku za knjižničarstvo, smo uvideli, da obstoje pri posameznih učnih programih delne podvojitve, nekaj 22