URN_NBN_SI_DOC-M2QZ1GCG

jo ustanovili in priglasili v regi­ stracijo. Ce bi ustanovitelji knjiž­ nic upoštevali te kriterije, bi sc število knjižnic (Zavod za statisti­ ko T,RS popisuje ljudske knjižni­ ce že od 250 zvezkov dalje, stro­ kovne in znanstvene knjižnice pa od 500 knjižnih zvezkov dalije) (si­ cer nekoliko znižalo, hkrati pa bi bila to vzpodbuda za vse tiste knjižnice, ki nim ajo niti 500 knjiž­ nih zvezkov, da knjižno zalogo čimprej izpopoHnijo. S tem hi se tudi izognili popisovanju ki regi­ striranju tistih m anjših knjižnic, ki ostajajo leta i’ll leta pni istem majhnem številu knjig in zaradi svoje neurejenosti najčešče niso (knjižnice, ampak le kupi neureje­ nih knjig, ter ustvarjajo 'lažno po­ dobo knjižnične mreže v Sloveniji. Ker pa so po zakonu in njegovih dodatnih predpisih samo registri­ rane knjižnice sestavni del knjiž­ nične mreže in uživajo zato poleg dol žnosti tudi razne pravice (npr. pri medbibllioitečnii izposoji knjigi), je razumljivo, da se bodo* knjižni­ ce trudile, da bi čimprej izpolni­ le pogoje za registracijo. Mimo pismenih pojasnil in navo­ dil so se zastopniki, sekretariata udeležili nekaj sej okrajnih in ob­ činskih svetov za kulturo, ki so imeli na dnevnem iredu vprašanje knjižnic, ter posvetov zveze Svo­ bod in prosvetnih društev ter D ru­ štva bibliotekarjev Slovenije. Tu in tam je bilo zaslediti pri občin­ skih odborih težnjo po formalnem imenovanju takšnih knjižnic za matične knjižnice, ki še nimajo polnih pogojev za opravljanje ma­ tične službe. S taikim dekretom pa bi bolj škodovali kot koristili svo­ ji občinski knjižnici, saj bi škodo­ vali vsem drugim, zlasti manjšim knjižnicam na področju občine, ker bi ostale brez potrebne pomoči za svoj hitrejši razvoj. 'Sicer pa je treba poudariti, da so vsi občinski ljudski odbori in drugi pristojni organi pokazali polno razumeva- je za pravilno izvajanje zakona. Akcija za uvajanje zakona ne bi naletela na tako pozitiven odziv, če me bi dobila polne podpore druž­ benih organizacij — Socialistične zveze delovnega lijdustva, glede strokovnih knjižnic Zveze inženir­ jev in tehnikov Slovenije in igilede ljudskih knjižnic Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije, da ne omenimo polne podpore Društva bibliotekarjev Slovenije in še po­ sebej knjižnic samih. Ravno v času objarve zakona je Društvo bibliotekarjev Slovenije priredilo v Kopru strokovno posve­ tovanje, združeno z občnim zbo­ rom. Referati so obravnavali pred­ vsem lik in vloigo matične knjižni­ ce in so prvi prispevali k razčišče­ vali ju teh pojmov. Razprave na se­ jali in strokovnih sekcijah so bile usmerjene v to, kalko bi bolje stroš­ kovno uredili naše knjižnice, da bi bile zmožne prevzeti naloge, ki jih nalaga zakon. Tako je D ruštvo bi­ bliotekarjev Slovenije sklicalo ši­ roko posvetovanje o vprašanju si­ stematskega stvarnega kataloga, urejenega po mednarodni decimal­ ni klasifikaciji. Prav tako je dru­ štvo sklicalo široko posvetovanje o novem načinu delitve dohodkov v knjižnicah in sestavljanju delov­ nih programov. Razširjeni plenum letos aprila v Novem mestu pa je na osnovi poročila o stanju knjiž­ nic in izvajanju zakona v okraju Novo mesto obravnaval vprašanja, ki veljajo za vse okraje in občine v LR Sloveniji. Zveza inženirjev in tehnikov Slo­ venije je odprla akcijo za ureditev strokovnih knjižnic; ile-te so često strokovno pomanjkljivo urejene, čeprav se trošijo za nabavo knjig tudi znatna devizna sredstva. Tu gre tudi <za pravilno strokovno ure­ ditev dokumentacijskega gradiva. Tako bo Centralna tehniška knjiž­ nica v Ljubljani organizirala po­ svetovanja o strokovnih knjižnicah v Kranju, Mariboru, Celju in pred­ vidoma tudi v Noivemi mestu. Na­ men teh posvetovanj nuj bi bila