URN_NBN_SI_DOC-LXYN23KK
zahtevna. Prispevala ga je Anita R. Schiller iz bibliotekarskega razisko valnega centra na univerzi v Illinoisu. Namen članka je orisati področje re ferenčne službe in jo ovrednotiti. Re ferenčna služba ima informativno in instruktivno funkcijo. Avtorica daje večji poudarek informativni. V nje nem preciziranju vidi bodočnost re ferenčne službe, instruktivna funkcija bo vedno bolj sekundarnega pomena, čim bolj se bo nivo bralcev dvigal. V bibliotekarsko tehnologijo pose ga članek Gladys T. Piez o bibliote karskem tehnološkem projektu. Se znanimo se s historiatom in značil nostmi tega projekta in s perspektiva mi za bodočnost. Projekt, ki je bil zasnovan v petdesetih letih, je dobil pravo obliko v letu 1964. Deluje kot posvetovalni organ za tehnološka vprašanja pri ameriški bibliotekarski zvezi (ALA) in daje letno na tisoče informacij. Od leta 1965 izdaja dvo mesečna poročila. Ameriški bibliotekarji se intenziv no zanimajo za položaj bibliotek v Evropi. Rudolph C. Ellsworth, biblio tekar iz Chicaga, se je mudil v nor dijskih deželah, kjer je študiral tam kajšnje bibliotekarstvo. V julijski šte vilki je prispeval opis finskih znan stvenih knjižnic. Prav tam najdemo tudi zgodovinsko študijo o knjižnih indeksih v XIV., XV. in XVI. stoletju. Oktobrska številka prinaša poro čilo o 13. letni konferenci višje biblio tekarske šole na chicaški univerzi. Problem, ki so ga na tej konferenci obravnavali, imenujejo Američani aerea study program — program štu dija območij. Problem je v tem, kakš ne informacije lahko dajejo biblioteke v ZDA o določenih regionalnih in kul turnih območjih, torej, koliko imajo literature in kako si jo prizadevajo dobiti. Po uvodni diskusiji, v kateri podaja historiat tega programa in so dobne probleme, ki jih postavlja bi bliotekam, najdemo v reviji članke iz najrazličnejših regionalnih območij: vzhodna, jugovzhodna in južna Azija, Bližnji vzhod, Afrika, Sovjetska zveza, Vzhodna Evropa in Latinska Amerika, torej skoraj ves svet, predvsem pa ves vzhodni blok. članki razpravljajo predvsem o tem, v kolikšni meri je tisk iz teh dežel zastopan v ameriških knjižnicah. Objavljajo obširna stati stična poročila. Za Jugoslavijo najde mo na str. 325 podatek, da je prejela Kongresna knjižnica v letu 1962 5637 knjig. V zaključni debati navajajo te žave, ki se pojavljajo pri opravljanju tega programa, predvsem težave pri nabavi literature in pri pomanjkanju osebja za to službo. Apelirajo na obla sti, da bi morala nabavljati več knjig iz vseh delov sveta in pospešiti kata logizacijo. Poudarjajo tudi, da je po trebno tesnejše sodelovanje med bi bliotekami pri izvajanju tega progra- ma' Ana Matko 165
RkJQdWJsaXNoZXIy