URN_NBN_SI_DOC-LJV0IBO0

h k ra ti pa z razm erjem m ed dom oznansko knjižnico in servisno službo delegatske baze opozarja na problem e, ki se jih prav obotav­ ljaje lotevam o. O botavljanje lahko ilustriram s prim erom iz naše knjižnice, k jer smo ob sprejem anju novega sta tu ta kljub jasnim nalogam domo­ znanske n arav e v sleherni knjižnici, ki izvirajo iz zakona o knjižni­ čarstvu in ki jih tudi Filova posebej izpostavlja, za ves obsežen kom ­ pleks vprašanj z veliko m uko vnesli v tem eljni ak t le simbolično določilo v dveh, tre h vrsticah, da o nadaljnjem uveljavljan ju po vertik ali in tern e zakonodaje niti ne govorim. Dalo bi se razm išljati tu d i o prem ikih, ki so plod čisto osebnega angažm aja. V K ran ju je, recimo, dal občinski INDOK center pobudo, da so bili leta 1982 navezani prvi kon tak ti m ed G orenjskim m uze­ jem , O srednjo knjižnico te r Zgodovinskim arhivom , in to prav v sm islu pričujočih razm išljanj. Vsi udeleženci dogovora so razložili svoje poglede in prakso p ri zbiranju gradiva, preden pa je bilo mo­ goče karkoli uskladiti, zlasti v interesu uporabnika, je prišlo do kadrovskih sprem em b v vodstvu INDOK centra, in od ta k ra t se ne sestajam o več. Na sem inarju za pripravljalce delegatskih gradiv v K ranju, ki ga je organiziral INDOK center 3. 11. 1982, sem sicer še poskušal ak tu alizirati — gledano iz potreb občinske m atične knjiž­ nice — nekaj problem ov, ven d ar se od ta k ra t stv ari niso prem aknile. Tem problem om je posvetovanje v NUK in objava referata tov. Filove postavila optim alen okvir, za postopno približevanje cilju pa se tudi kaže nekaj stvari, ki jih bo treb a nujno rešiti. G re torej za naslednji dve vprašanji. 1. Z delegatskim i gradivi p rih ajajo v javno razpravo tu d i m teriali, ki po svoji obliki ustrezajo obeležjem sam ostojne publika­ cije, ven d ar pa najpogosteje ne pridejo v evidenco javne knjižnične m reže in slovenske bibliografije, s čim er niso prizadeta le določila zakona o obveznem pošiljanju tiskov, ki zagotavlja dostopnost gradiva najširšem u krogu uporabnikov, pač pa je onemogočen pred­ vsem razvid nad m ateriali tra jn e vrednosti. Iz tega sledi sugestija oblikovalcem ozirom a naročnikom takšnih gradiv: tisk am o oziroma slehernega, ki izdela takšno gradivo, je treb a ob naročilu zavezati glede določil zakona o obveznem pošiljanju tiskov ozirom a zagoto­ viti vsaj n ajnujnejše število izvodov publikacije občinski m atični knjižnici za njeno dom oznansko info rm iranje uporabnikov. N ad aljnja sugestija: K njižnica kot zavod in sub jekt v dele­ gatskem odločanju m ora zajeti takšno gradivo, ki v zavod sicer p ri­ haja, vendar se ponavadi razgubi po delegatskih konferencah, knjiž-