URN_NBN_SI_DOC-LJAGQ0XD

(4 m anjših knjižnic v ustanovah (3,5.16.000 : 3,040.000). Videti je to­ rej, da dobivajo m anjše knjižnice po ustanovah slcoiro še enkrat to­ liko do tacij kakor m anjše knjižni­ ce po podjetjih. To je razum iiivo. ker se mnoge izmed usitanov bavi- jo z /znanstvenim delom, pri kate­ rem je (knjižnica nujna. Na drugi strani pa kažejo m anjše številke v m anjšin knjižnicah po podjetjih, da je tam m orda vendarle premalo pozornosti za knjižnico kot osnovo strokovnega izobraževanja. Če prim erjam o te dotacije z do­ tacijam i leto prej, vidimo, da so se dvignile za 8,(139.000 din (29 %l). Od tega odpade na podjetja 5,264.000 (27 % dviga), n a ustanove pa 2,895.000 (19 % dviga). Zdi se, da so po d jetja upoštevala ne le podražitev knjig, a m p a k tudi na­ predek knjižnice, dočirn p a u sta­ nove s svojimi 19% najbrž ne bo­ do kos podražitvi. N aj kot posnem anja vredne ali pa kot svarilne zglede naštejem ndkaj prim erov d otacij za leto 1961. Med večjimi podjetji so dotirali: M ariborska livarn a 2,900.000, Elek- trokovina 2,516.00», TAM 1,880.000, »Boris Kidrič« 1.500.000, Marles 218.000; med večjim i ustanovam i pa: C entralna m edicinska knjižni­ ca 2,51.7.000, OLO M aribor 1,731.000, Višja tehniška šola 1,560.000, Za­ vod za statistiko 8.000 (poleg ob­ veznega prim erka); med m anjšim i pod jetiji: Svila 900.000 in M aribor­ ska tiskarna 33.000; mod manjšim i ustanovam i p a: Višja stom atološka šola 1,630.0(H) in Srednja glasbena šola, ki sm o jo zaradi specialnost i tudi vključili, 11.000 dinairjev. Vse te številke pričajo, da zavest o pom em bnosti strokovnih knjižnic vsekakor raste. Seveda p a so mož­ nosti v podjetjih večje kakor v ustanovah. Videli smo, da ie po naših stro­ kovnih knjižnicah silno mnogo knjig, da predstav ljajo p rav lepo prem oženje in d a naša skupnost leto za letom za te knjige veliko žrtvuje. N aslednje vprašanje, ki se nam postavlja, p a je, kako &o te knjižnice urejene in ali so kos svo­ ji ustanovni nalogi, d a nam reč n u ­ dijo sitrokovtnjaiku in tistem u, ki je zaradi pridobivanja strokovne iz­ obrazbe nanjo navezan, potrebno literatu.ro in vse zaželene inform a­ cije. Osnovni pogoj za to so ka­ dri. V 52 knjižnicah je skupno 57 knjižničarjev in 4 dokum entalisti. Med njim i je 19 poklicnih knjižni­ čarjev (33 %\) v 17 knjižnicah. P ri­ ložnostnih knjižničarjev pa je 38 (67%), predvsem v m anjših pod­ jetjih in ustanovah. Med 4 doku­ m entalisti sta 2 stalna in 2 prilož­ nostna. 14 knjižnic (21 %) ni na­ vedlo nobenega uslužbenca. Po kvalifikaciji jih ima 22 (38 %) visokošolsko, 24 (42 %|) srednješol­ sko, 15 (20 %) pa nižjo izobrazbo. V večjih knjižnicah prevladuje vi­ sokošolska, v m anjših p a srednje­ šolska kvalifikacija. V 9 knjižnicah im ajo sam o k ad er z nižjo izobraz­ bo. Ze samo ti pod atk i dokazujejo, da bi bilo treba izobrazbi knjižni­ čarjev in dokum entalistov posvetiti več pozornosti. K akor je na eni strani neekonomično, če v podjetju ali ustanovi obrem enjujejo bibli­ otekarja s prq irosi im rut inskim de­ lom, Iki bi ga lahko opravili tudi kdo drug, je n a drugi stran i praiv tako nesmotrno, če m ora o p rav lja­ ti bibliotekarsko ali bolj kom pli­ cirano dokum entacijsko delo pre­ m alo izobražen kader, kor je za­ radi tega delo le na pol opravljeno in v nekaterih prim erih knjižni fondi niso tako dostopni, kakor bi lahko bili. P ri ocenjevanju kvalifikacije pa seveda ne smemo pozabiti, da po­ trebuje knjižničar poleg splošne ali strokovne izobrazbe še osnovno knjižničarsko znanje za sm otrno ureditev knjižnice. D okler ne bo začela delati šola za knjižničarje in dokum entaliste, si talko' znanje k an d id at lahko pridobi samo z obi­ skovanjem tečajev in s p rak ticira