URN_NBN_SI_DOC-LFZ6BACX

DANES Vojislav Bercko Mladič kot izpit Več kot deset let je trajalo, da sta se za zapahi znašla glavna krivca za najhujšo morijo v Evropi po drugi svetovni vojni. Ratko Mladic, aretiran včeraj, in Radovan Karadžič, prijet julija 2008, sta bila sinonim za vse zlo, za katero se je zdelo, da se v civilizirani Evropi ne more zgoditi nikdar več. Preveč preprosto bi bilo reči, da sta bila največja krivca za vojno, ki je divjala v Bosni in Hercegovini; to so bili v prvi vrsti voditelji treh vpletenih držav, Slobodan Miloševič, Franjo Tudjman in tudi Alija Izetbegovič, vendar nobeden od njih ni dočakal sodbe pred sodiščem. Miloševič je umrl v priporu haaškega sodišča, preostala dva na prostosti. Sodi jim lahko le zgodovina. Toda Mladič, nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov, in Karadžič, njihov politični vodja, sta predolgo bežala pred roko pravice, da bi lahko bili zdaj zadovoljni. Njuna begunska kariera je pokazala to, kar je na tem območju dovolj znano: vojna v BiH je bila z Daytonskim sporazu- mom iz leta 1995 formalno končana, toda v glavah mnogih še vedno traja. Etnično-nacionalistič- ne težnje so na območju BiH še vedno tleče, v času ekonomske in politične krize, ki pretresa državo, pa se samo še razplamtevajo. BiH, razdeljena na dve entiteti, pa zaradi mnogih potez bošnjaško- hrvaške federacije pred svetom ne more več igrati večne žrtve, temveč postaja vse bolj samokriva za propadanje, ki ga svetovna skupnost ne bo tolerirala v neskončnost. Aretacija Mladiča je tako sicer moralna in upravičena, tako pravno kot politično, toda nihče ne ve, ali ne bo sprožila še večjega revolta bosanskih Srbov, kot smo mu bili priča v zadnjih mesecih. Le nekaj dni manjka do odločitve, kaj bi se zgodilo z napovedanim in kasneje umaknjenim referendu- mom v uporni Republiki srbski, ki bi kljub formalnemu vprašanju o pristojnosti sodstva v bistvu govoril o morebitni odcepitvi te entitete. Strasti bosanskosrbskih nacionalistov bodo pokazale, ali so politično dozoreli ali pa se bodo obsodili na tisto, čemur manjvred- no pravimo Balkan. Pravi zmagovalec, pa še to začasen, je le uradni Beograd. Odpravil je zadnji pogoj za približevanje Srbije EU, toda kmalu se bo moral soočiti z nacionalisti na lastnih tleh. Volitve so pred vrati, zagovorniki "Velike Srbije" pa so skoraj tako številni kot zagovorniki "Evropske Srbije". Še en zrelostni izpit, a ne samo za Srbijo, temveč za celotno regijo. Srbskim nacionalistom v letošnjem maju ni lahko. Najprej brez zmage na Evroviziji, potem pa še aretacija Mladica ... Spet bodo rekli: zarota! Konec dolgega bega generala Ratka Mladica V vojvodinski vasici Lazarevo so 15 let po vloženi haaški obtožnici aretirali vojaškega voditelja bosanskih Srbov Ratka Mladica nik Boris Tadic in na izredni tiskovni konferenci v Beogradu povedal, da so akcijo usklajeno izvedli pripadniki Bie in službe za odkrivanje vojnih zlo- činov. Hkrati je izrazil pričakovanje, da zaradi te aretacije v Srbiji ne bo poli- tične nestabilnosti - tistim pa, ki bi jo poskušali povzročiti, je napovedal za- tožno klop. Tadič je omenil, da državni organi svoje delo opravljajo po zakonu in da si prizadevajo storiti vse, da osta- ne država Srbija stabilna. Na vprašanje, ali zaradi Mladičeve aretacije pričakuje proteste, je predsednik odgovoril, da se noče ukvarjati z ugibanjem, potem pa napovedal, da bodo raziskali, kje vse se je Mladič skrival, in da bodo kazno- vani vsi, ki so mu pri skrivanju poma- Prijetje Ratka Mladica ALEKSANDAR ROKNIC BEOGRAD (OD NAŠEGA SODELAVCA) Haaškega obtoženca na begu Ratka Mladica so včeraj zjutraj ob 5.30 prije- li v vasi Lazarevo pri vojvodinskem mestu Zrenjaninu, in sicer v kmečki hiši njegovega sorodnika Branka Mla- dica. Mladič ni imel spremenjenega vi- deza oziroma si ni pustil rasti brade, vendar je močno ostarel, ne more upo- rabljati ene roke, ob prijetju pa je bil nadvse kooperativen. Na severu Vojvo- dine oziroma Srbije se je skrival pod imenom Milorad Komadič, kar je sko- raj premetanka črk njegovega imena in priimka, pri njem pa so ob aretaciji našli izvirno osebno izkaznico, izdano v Srbiji. Skupaj z generalom so prijeli tudi njegovega sorodnika Bratislava Mladica. V akciji prijetja najbolj iskanega haaškega obtoženca na begu so po ne- uradnih podatkih sodelovale tri sku- pine operativcev, pripadnikov srbske Varnostno-obveščevalne agencije (Bia), službe za odkrivanje vojnih zločinov in policije. Slednja je v tej raciji izved- la tudi nekaj hišnih preiskav v vasi La- zarevo. Mladiča so takoj prepeljali na sedež Bie na Banjici v Beogradu, od tam pa popoldne v stavbo posebnega sodišča v Ustanički ulici. Že včeraj so mu tam prebrali obtožnico haaškega sodišča, ki ga bremeni dvojnega geno- cida: obleganja Sarajeva in pokola v Sre- brenici, ko je vojska Republike srbske tam ubila skoraj 8000 bosanskih Mu- slimanov. Danes bo Mladiča zaslišal preiskovalni sodnik senata za vojne zločine višjega sodišča v Beogradu. Mla- dičevo prijetje je potrdil srbski predsed- OSEBNI PODATKI I Leto 1942: Rojstno leto Ratka Mladica, sina partizana, ki ga leta 1945 ubijejo pronacistične ustaške enote. I Mladič odide na vojaško akademijo v jugoslovansko prestolnico Beograd in diplomira kot eden iz najboljše trojke letnika. I Večino vojaške kariere opravi v JLA, in sicer s službovanjem v Makedoniji. I Leto 1992: Predsednik bosanskih Srbov Radovan Karadžič ga imenuje za poveljnika vojske Republike srbske. Leto 1995: Njegove enote zavzamejo večino BiH, 43 mesecev oblegajo prestolnico Sarajevo in izvedejo pokol 8000 muslimanskih fantov in moških v enklavi Srebrenici na vzhodu BiH, ki jo zavzamejo. Leto 1994: Hčerka Ana se v Beogradu ustreli z njegovo pištolo. Ljudje, ki so mu blizu, pravijo, da ga je njen samomor naredil še bolj okrutnega. Leto 2010: Njegova družina vloži zahtevek, da ga uradno razglasijo za mrtvega. gali. Ponovil je, da bo Srbija dokončala sodelovanje s haaškim sodiščem in prijela še zadnjega haaškega obtožen- ca na begu Gorana Hadžica, takoj ko ga bodo državni organi izsledili. Tadič je še ugotovil, da so zdaj brezpredmet- ne obtožbe, češ da Srbija s Haagom ne sodeluje iskreno oziroma da noče are- tirati haaških beguncev, in obljubil, da bodo do konca mandata sedanje vlade prijeli tudi vse vodje velikih kriminal- nih skupin v državi. "S prijetjem Ratka Mladiča se je kon- čalo neko težavno zgodovinsko obdob- je, Srbija, vsi njeni državljani in Srbi zunaj Srbije so se otresli nekega made- ža," je poudaril Tadič in Mladičevo are- tacijo označil za dokaz, da varnostne sile v Srbiji delujejo usklajeno in da si država prizadeva zagotavljati varnost, stabilnost in vladavino prava. "Bia je opravila največjo možno nalogo in bist- veno pripomogla k odkritju in prijetju Mladiča," je dejal predsednik države in čestital varnostnim silam. Spomnil je X Zvornik X Kamenica S R B I J A BO S N A I N H E R C E G O V I N A Glogovac X ® Miliči \ ' Bratunac Srebrenica 1995 Do 40.000 bosanskih Muslimanov se je med vojno zateklo v oporišče mirovnih sil ZN severno od muslimanske enklave Srebrenice, julija 1995 pa so mesto zasedle enote bosanskih Srbov. VOJNI ZLOČINI Leto 1995: Sodišče ZN za vojne zločine v Haagu Mladiča obtoži dvojnega genocida: za obleganje Sarajeva in pokol v Srebrenici. Leto 2001: Mladič se kmalu po strmoglavljenju srbskega predsednika Slobodana Miloševiča začne skrivati pred pregonom. Haaško sodišče trdi, da se Mladič skriva v Srbiji, vendar ga vse do včeraj naj ne bi bile mogle izslediti ne enote Nata v BiH ne srbska policija. Varno območje ZN, julij 1995 Na tem "varnem območju" so ubili do 8000 Muslimanov, njihova trupla pa z buldožerji potisnili v množične grobove. Kraji množičnih grobov VEČER Vir: Reuters l t REUTERS še, da so se Srbiji s tem prijetjem odpr- la vrata k Evropski uniji. Tadič je pou- daril, da so Mladiča prijeli na srbskem ozemlju, podrobnosti akcije pa sam ni želel navajati, češ da bodo to storile varnostne sile. V BiH ni veselja, morda le olajšanje Mladiču nikakor ne bo tako, kakor je bilo tistim, ki so zaradi njega umirali, menijo v Sarajevu MILAN PEKIC SARAJEVO (OD NAŠEGA SODELAVCA) Včeraj okoli poldneva je le malokdo v Sarajevu slišal za takrat še neurad- no vest, da so srbske varnostne sile zgodaj zjutraj na severu Vojvodine prijele Ratka Mladica. Samo oba pro- grama TV BiH sta napovedala skorajš- njo objavo neke izredne vesti. To je bila prva, po svoje uradna potrditev, da se je nekaj zgodilo. Ko pa so ob 13. uri prevzeli sliko TV Srbija in je srbski predsednik Boris Tadič izjavil, da so aretirali Mladiča, se je vest bliskovito razširila - vendar pa je izostalo marsi- kaj drugega. Ko so pred časom objavili, da so srbske oblasti naposled prijele Rado- vana Karadžica, prav tako haaškega obtoženca na begu, je v prestolnici BiH izbruhnilo spontano veselje, lju- dem na ulicah se je na obraze prikra- del n a s m eh ali pa solze olajšanja, vozniki so do onemoglosti hupali. Včeraj pa nič. Ker v urah po tej beo- grajski vesti ni bilo mogoče za komen- tar ujeti nobenega funkcionarja, se je zdelo najpametneje, da za kako mne- nje poprosimo navadne državljane in jih vprašamo, ali j im srce zaradi tega bije hitreje ali pa nemara poča- sneje ... Neki prodajalec na Markalah je poudaril, da predvsem tej vesti ne verjame, potem pa, da če že drži, mu je obupno vseeno! Češ, Mladiču nika- kor ne bo tako, kakor je bilo tistim, ki so zaradi njega umirali, in kakor je njim, ki so preživeli in ki vojnih gro- zot ne morejo pozabiti in ki so izgu- bili svojce ali samo mir - namreč mir v duši. Nenehno da jih spremlja slika tega Mladiča in jih spravlja v obup. Go- spodinja Subha Nezirovic je dejala, da ob tem prijetju ne čuti veselja: Mladi- ču niti ne odpusti niti nanj noče misli- ti. Le to si želi, da je v spanju ne bi več spremljale slike, ki se jih ne želi spo- minjati, pa se ji vedno znova vračajo, tudi podnevi. Upokojenec Velimir Ke- njic pravi, da je eden izmed tistih, ki jih je Mladič, kakor je govoril, branil s tem, ko je vanje streljal. Ko je streljal v njegove sosede, v svobodo. Dodal je, da ga nihče nikoli ni grdo pogledal, mu izrekel grde besede, ob tej vesti iz Beograda pa je zadihal, kakor da bi se otresel težkega bremena. Sicer si je oddahnil, še vedno pa v tem trenutku čuti sram. Dodal je še, da misli, da je srečen, vesel. Takoj po prenosu govora srbskega predsednika (zanimivo, da se mu ni pridružila TV RS iz Banjaluke) se je iz Nemčije, kjer je na uradnem obisku, oglasil (hrvaški) član predsedstva BiH Željko Komšic in menil, da ta aretaci- ja dokazuje, da je Srbija več čas vede- la, kje se skriva Mladič, enako kot naj bi bila vedela za Karadžiča. Po njegovi sodba sta bila oba Srbiji potrebna za podkupovanje v pogajanjih z Evrop- sko unijo. Muslimanski član držav- nega predsedstva Bakir Izetbegovič je 26. maj 2011 označil za dober dan za BiH in izredno pomemben za vse žrtve zločinskih pohodov generala Ratka Mladiča ter za prihodnost BiH in celotnega območja: "Pravičnost je počasna, v tem primeru prepočasna, vendar se ji ni mogoče izogniti. Prijet- je Ratka Mladiča je eden od pogojev F A T K O M A A A M B P A A O B A H K A F A l l H T i 5 0 0 0 0 0 0 $ hnmn p .^KJttbiFr-t TJita ^vpuiiu-iijHi u,- "-Uv i t I I h|i>ml • n w ] i : i far jViPiip P)T#H n r i 4 c - ( i ii nn* HI ranili W Ky i j p MI* — ft»"otnirN iptrtculN m k H A M U * V BiH so že 2 0 0 2 ponujali nagrado za Mladica in karadžica. (Reuters) za zadostitev pravici in vzbuja upa- nje, da bo mogoče naposled ugotovi- ti vsa dejstva in resnico o tem, kaj se je dogajalo v vojni v BiH (1992-1995), po njej in vse do njegovega prijet- ja." Bivši član tega predsedstva Ejup Ganič pravi, daje "Mladič za Srbijo do- segel ceno, ki je zdaj najugodnejša in najbolj sprejemljiva - in sicer ji je utrl pot k EU". Tudi on meni, da je Srbija ves čas vedela, kje se Ratko Mladič gib- lje, in da je izbrala trenutek, ko je nje- gova cena visoka, ter ga prijela. Hajra Čatic, predsednica Združe- nja mater Srebrenice, je povedala, da ob objavi vesti o Mladičevem prijetju sprva ni verjela, da je to res. Šele ko je predsednik Tadič izjavil, da ta vest drži, sije oddahnila. Zanje to prijetje veliko pomeni, je dodala, naposled je poplačan njihov 16-letni boj. Malce pa dvomi o pravem hotenju Srbije, da ga aretira. Hatidža Mehmedovič, predsedni- ca Združenja srebreniške matere, pa je ob tej beograjski vesti vsa iz sebe, saj so nanjo tako dolgo čakale. Škoda je le, da ga niso prijeli že veliko prej, saj je veliko mater med čakanjem na to aretacijo umrlo. LEVO SPODAJ