URN_NBN_SI_DOC-LCGZKQSX

1.Uvod "Globalizacija" in njeni sinonimi so nedvomno najpogosteje uporabljene besede, kadar govorimo o Evropski Uniji (EU). Naša država si prizadeva vključiti vanjo, kar pomeni, da bo morala prilagoditi svojo družbeno, poli- tično in gospodarsko ureditev zahtevam tržnega gospodarstva in demokra- tičnega političnega sistema. Načela prostega trga, konkurenca in številni integracijski procesi, ki se odvijajo v EU, se bodo odražali tudi na področju bibliotekarstva. EU je v osemdesetih letih pričela z uvajanjem okvirnih programov razisko- valnih in tehnološko-razvojnih aktivnosti. V četrti program za obdobje 1994- 1998 je že vključena tudi Slovenija. Od leta 1998 do 2002 pa poteka peti okvirni program, kije vsebinsko sestavljen iz treh tematskih programov. Za področje bibliotekarstva je posebej pomemben tisti, ki se bo zavzemal za ustvarjanje človeku prijazne informacijske družbe, med drugim tudi za razvoj infrastrukture, kije bistvenega pomena za informacijsko družbo. 2. Nabava gradiv v knjižnici Nabava knjižničnih zbirk predstavlja začetek komunikacijskega procesa, ki se odvija med knjižnico in njenimi uporabniki. Knjižnica nabavlja do- kumente v skladu z merili, ki jih določa njena nabavna politika. Nabava zajema selekcijo dokumentov, izbiro najprimernejšega dobavitelja, dogovaijanje z dobaviteljem o poteku nabave in primerni ceni, določitev plačilnih in dobavnih pogojev, naročanje pri izbranem dobavitelju, spremlja- nje in kontrolo izpolnitve naročila ter kasnejše spremljanje izpolnjevanja naročila (reklamacije). Posebej pomembno je poznavanje tržišča, založnikov in dobaviteljev ter njihovih lastnosti, poznavanje publikacij in različnih medijev ter količine finančnih sredstev, ki so na razpolago za nabavo. Čim večja so sredstva za nabavo knjižničnih zbirk, večja je odgovornost pri odločanju. Idealno je, če knjižnica in dobavitelj vzpostavita interaktivni proces, tako da se prilagajata drug drugemu. Knjižnica se pri nabavi praviloma odloči za tistega dobavitelja, za katerega sodi, da je najugodnejši. Pri določanju njegove kakovosti pa se opira na različna kvalitativna in kvantitativna merjenja njegove dejavnosti oz. uspešnosti. Pri tem mora vsaka knjižnica vedeti, kakšna so njena pričakova- nja in v kolikšni meri jih določeni dobavitelj dosega.