URN_NBN_SI_DOC-L5AK6BYC

čenost in z ap rto st posam eznih izobraževalnih poti in o dpreti m ož­ nost za p erm an en tn o izobraževanje vseh kadrov, k i bo v skladu z razvojem znanosti in teh n ik e, s sp rem in jan jem značaja in sredstev dela te r z n araščan jem k u ltu rn ih potreb. Te m isli nam lahko služijo k o t osnova tu d i p ri oblikovanju k n jižn ičarsk e politike in n a č rto v a n ju bodočega razvoja knjižnic, k a jti knjižnice, ki so poleg šol najv ažn ejše izobraževalne institucije, o p rav ljajo svoje naloge p ra v na podlagi te h v u stav i zagotovljenih p ravic do izobraževanja, ki je danes za razvoj družbe celo važnejše k o t kapital. V skladu s tem i načeli se je v stro k o v n ih k n jižn ičarsk ih k ro ­ gih v Sloveniji (v oddelku za razvoj k n již n ič arstv a v N arodni in u n iv e rz itetn i knjižnici ko t o srednji knjižnici Slovenije, v D ru štv u b ib lio tek arjev Slovenije in v S kupno sti štu d ijsk ih knjižnic Slove­ nije) izoblikovala v le tih 1970 do 1971 koncepcija razv o ja splošno­ izobraževalnih knjižnic v Sloveniji, k i jo je le ta 1971 sp rejela tu d i S kupščina SR Slovenije. N aslanjajoč se n a teo retičn a in p ra k tič n a do g ajan ja v svetu, zlasti v ra z v itih deželah, in n a la stn e izkušnje, želi ta koncepcija o d p rav iti slabosti in p re m a jh n o učinkovitost slo­ ven skih lju d sk ih knjižnic, ki so v p rev elik i m eri obtičale na ra v n i izposojevalnic čtiva za razvedrilo (le n ajb o lj razv ite m ed n jim i so n u dile tu d i več) te r vzpodbuditi štu d ijsk e knjižnice, da bi še v večji m eri ko t doslej služile splošnem u in posebnem u (strokovnem u) izo­ b ra ž ev an ju te r seveda tu d i znanstvenem u in raziskov alnem u delu. Delo za iste družbene sm otre je zabrisalo m eje m ed obem a tra d i­ cionalnim a tipom a k n jižnic in sam o sili v več kot sam o poslovno so­ delovanje: to pa je o rganizacijska in strokovn a združitev v nov tip splošnoizobraževalne knjižnice, k i n aj bi jo im ela vsaka občina in n aj bi z njo om ogočala p erm an en tn o izobraževanje občanov. O rga­ nizacijska povezanost občinskih splošnoizobraževalnih knjižnic v p o k rajin sk e (regionalne) sistem e in v rep u b lišk i sistem (preko njega bodo povezane tu d i z om režjem zn an stv en ih in specialnih, to je stro kovnih knjižnic) bo u stv a rila trd n a pota, po k a te rih bo k n jiga ko t v ir inform acij in zn an ja lahko p rišla do slehernega občana. To novo družbeno in strokovno k v aliteto v razvo ju k n jižn iča r­ stva m oram o doseči tu d i v C elju, k i ni sam o občinsko, am pak tu d i p o krajinsko (regionalno) središče. N ajbolj se teg a zavedajo k n jižn i­ čarski delavci, zaposleni v obeh celjskih knjižnicah : Š tu d ijsk i in M estni ljudski. V S tu d ijsk i knjižnici, ki je tu d i m atičn a knjižnica za občino C elje, je n je n oddelek za pospeševanje kn jižn ičarsk e služ­ be že leta 1971 izdelal p ro g ram organizacije knjižnične m reže in razv o ja k n jižn ičarstv a v občini C elje do leta 1975. T a p ro g ram je del razvojnega n a č rta k u ltu rn ih dejavnosti v občini C elje za obdobje 72 K n již n ic a 18(1974)1-2