URN_NBN_SI_DOC-KYGKDVL6

obiskati, a so po svojem značaju dolžne nabavljati strokovno literaturo s področja tehničnih ved. Na osnovi obiskov in ankete je bilo ugotovljeno, da je v Sloveniji 107 specialnih tehniških knjižnic, ki imajo nad 500 knjižnih zvezkov, vsaj delno urejene potrebne kataloge, vodstvo in prostor. Poleg tega obstajajo pri 71 mladih delovnih organizacijah še skoraj popolnoma neurejene knjižne zbirke. Te štejejo največkrat ca. 500 pa tudi manj ali celo 1000 neurejenih zvezkov brez najosnovnejših katalogov. Te knjižne zbirke so delno brez odgovornega vodje oziroma poznajo vodjo samo na papirju. Pri tem se odpira problem, kam uvrstiti te zbirke. Med knjižnice jih prav gotovo ne moremo šteti, čeprav so nekatere zelo velike in skušajo same najti pot do pravilnega strokovnega poslo­ vanja. Vsekakor jih moramo obdržati v evidenci in jim pomagati, da se bodo uredile. Na anketo, ki je bila razposlana, se je odzvalo 156 delovnih organiza­ cij, tj. 80,41 %vseh anketiranih, med katerimi jih je 125 (64,43 %) tudi izpolnilo anketo. 31 gospodarskih organizacij se je z dopisi izgovarjalo, da nimajo organizirane knjižnice oziroma da imajo le manjšo stro­ kovno knjižnico, ali pa nekaj knjig in revij samo za interno uporabo. Izjavljajo, da je to vzrok, da niso in ne bodo odgovorile na anketo. Na anketo sploh ni odgovorilo 38 delovnih organizacij. Spremni dopis, pri­ ložen anketi, je pojasnil delovnim organizacijam pomen in vlogo nji­ hove matične knjižnice. Nakazal je nujno potrebno koordinacijo nabave drage inozemske tehnične literature. Vsaka delovna organizacija je imela z anketo tudi možnost, izraziti svoje želje matični knjižnici. Pri zbiranju podatkov so sodelovale nekatere študijske knjižnice v Slove­ niji, ki so se z osebnimi stiki še bolj približale določenim gospodar­ skim organizacijam na svojem območju in jim pojasnile nujnost med­ knjižničnega sodelovanja. Posebno je bilo prizadevno osebje Študijske knjižnice v Mariboru, Novem mestu in na Ravnah na Koroškem. Oglejmo si torej ugotovitve v teh knjižnicah! Ni novo, da je stro­ kovni knjižničarski kader v specialnih tehniških knjižnicah v manjšini: 28 knjižnic vodijo knjižničarji in bibliotekarji, ki so obiskovali knjižni­ čarske tečaje. Zanimivo, da jih je večina obiskovala knjižničarski tečaj tudi po dvakrat, medtem ko jih je opravilo strokovni izpit samo 11. Skoraj vsi so poslušali tudi osnovni dokumentacijski tečaj. 79 special­ nih tehniških knjižnic pa vodijo ljudje z najrazličnejšimi poklici: admi­ nistratorji, profesorji, tehniki, inženirji in drugi. Vsi so običajno siste­ mizirani na drugih delovnih mestih in jim je vodstvo knjižnice po­ stransko opravilo. S tem smo zadeli na osnovne probleme specialnih tehniških knjižnic: pomanjkanje strokovnega knjižničarskega kadra in neurejeno vprašanje sistemizacije delovnih mest. Vzrok temu je pred­ vsem v nerazumevanju vodilnih organov delovnih organizacij za knjiž­ 59