URN_NBN_SI_DOC-KQWRIURI

Ko je leta 1963 prišel v Študijsko knjižnico, se je lotil poseb­ nega knjižničarskega posla — bibliografsko-dokum entacijske obde­ lave enega sam ega vira — »M arburger Zeitung« ali »mariborčanke«, kakor je sam časnik zm eraj imenoval. Ravnatelj knjižnice prof. Janko G lazer je bil nam reč malo pred svojo upokojitvijo povabil prof. dr. Ivana Dornika, da je začel bibliografsko izčrpavati gradivo iz starejših, predvsem slovenskih periodičnih publikacij. Profesor Teply se mu je pridružil, a lotil se je le enega, a za zgodovino Ma­ ribora in nekdanje Š tajerske neprecenljivega vira. Nemški lokalni časnik je nam reč zelo pisano in obširno poročal o življenju v ob­ dravskem mestu. K er dolgo ni imel vzporednika v slovenskih čas­ nikih, je pač za lep čas najizdatnejši vir za spoznavanje vsega doga­ jan ja v m estu in okolici, pa tudi za spoznavanje, kako so v M ariboru sprejem ali dogodke v belem svetu. Profesor Teply si je ustvaril svoj sistem zajem anja podatkov. Celotno gradivo je zajel v dvajset velikih skupin, ki so porazde­ ljene na področne, strokovne in predm etne skupine. S takšnim si­ stemom je zaobsegel praktično vse, o čemer je časnik poročal: od gospodarstva, politike, zakonodaje, sam ouprave, prosvete, družab­ nega življenja tja do prehrane in jedil. Zajeti podatki se pretežno nanašajo na M aribor. Do svoje sm rti je profesor Teply izdelal za ta katalog 167.964 listkov. Z njim i je ustvaril dokum entacijo o štiri­ indvajsetih letih dogajanja v M ariboru, kakršno kom ajda ima kakš­ no mesto pri nas, pa bržčas tudi v svetu. Z njo si je postavil duhov­ ni spomenik, raziskovalcem pa podaril izredno bogato napotilo k m ariborski in severovzhodnoslovenski preteklosti in sicer k tisti, v kateri je bilo posebno rodno brstje kasnejšega razvoja mesta. Zakaj se je profesor Teply s tolikšno vnemo lotil tega biblio- grafsko-dokum entacijskega dela? Razlogov je več: raziskovanje m a­ riborske preteklosti mu je bilo po srcu, o čemer najbolj priča nje­ gova knjiga »M aribor — Ilustriran i vodnik po mestu in okolici« iz leta 1955; metodo zbiranja podatkov si je izdelal, ko je desetletja zbiral gradivo za gospodarsko zgodovino Slovencev; vodil ga je etos raziskovalca, ki nesebično p ripravlja izhodišča drugim raziskoval­ cem in znanstvenikom . P ovrh je čutil v sebi zadosti moči za delo, videl pa je tudi, da iz dela živi. V knjižnici je vseh dolgih šestnajst let živel v ubranosti z vse­ mi. Bilo je to življenje v skupnosti, ki je rasla iz vzajem nega spo­ štovanja in tovariške pozornosti. Profesor Teply je vedel, da ima ob sebi ljudi, ki so mu zm eraj pri roki, ki so m u voljni izkazovati tudi najdrobnejše ljubeznivosti in spoštovanje. Zato mu je bila knjižnica ves tisti čas do sm rti drugi dom, ki je vanj prihajal po