URN_NBN_SI_DOC-KP1DIGCA

polica sam o sto jen elem ent oprem e, s k atero je m ožno pred eliti posam ez­ ne p ro sto re (p rin cip fleksibilno sti). O čitna p o m a n jk ljiv o st p ri knjižnih p olicah je tu d i ta, d a so navadno vse pregloboke in d a se zato zelo slabo izk o risti že tak o povsod tesen skladiščni p ro sto r. P ovsem zad ostna globina polic za oktavni fo rm a t je 20 cm , za k v artn i pa 25 cm . T udi katalo g ne o m arice n aj bodo kovinske izdelave, posam ezni p redalčk i p a n a krogličnih ležajih. S p rim e rn im i m izam i v čitaln icah se lahko dobro izk oristi ta ln a površina. Za čitalnice se v splošnem ne grade več visoke in velike rep rezen tan čn e dvorane, tem več ra jši več m a n jših in nižjih p ro sto ro v (k ak o r pač to zah tev ata p rezračev an je in o sv etlitev !), tako d a so p rije tn i in p rip ra v n i za štu d ij. S k o raj v vsaki novi knjižnici se p redvidevajo m an jši štu d ijsk i p ro sto ri (c a rre ls) za poglobljen študij d iplom antov in dokto rand o v. T ehniške knjižnice se sicer po svoji n o tra n ji organizaciji ne razli­ k u jejo m nogo od knjižnic splošnega tipa, le n jih p ro g ra m je drugačen, lahko rečem o obširnejši. Razlike in dopolnitve bi bile n asled n je: T ehnični časopisi so danes enakovredni knjigam , če ne še p om em b­ nejši, k er p rin aša jo sp ro ti najn ov ejše izsledke. P ri teh n išk ih knjižnicah so uvedena specialna skladišča za grafikone, zem ljevide in m ape, za p ro ­ sp ekte in kataloge, za sta n d a rd e in p aten tn e spise, za disko-, filmo-, foto- in m ikrofilm oteko. P o ra st knjižnične zaloge je v teh oddelkih k a r zna­ te n (tak o n a p rim e r n a ra ste zaloga p aten tn ih spisov v E T H knjižnici v Z ürichu letn o za okrog 60 000 p rim erk o v ). D alje je v teh nišk ih knjižn i­ cah zelo važna uvedba d o k u m en tacijsk e in in fo rm acijsk e službe, ki šele om ogoča h itre jše in intenzivnejše izkoriščanje knjižničnih zalog, zlasti periodik. P o seb n ost v tehnični lite ra tu ri, zlasti p ri knjigah, je ’tu d i ta, da je zaradi naglega razv oja teh n ike večinom a n je n a življenjsk a d o b a izredno k ratk a , in sicer največ 10—30 let. To d ejstv o se lahko p ri tehn iški k njiž­ nici upo štev a n a p rim e r tako, d a se izloči zastarela, n ea k tu a ln a in tako rekoč »m rtva« lite ra tu ra in se vskladišči n a dru gem m e stu v tak o im eno­ vanem »silosu«. N a ta način lahko p rep rečim o p rek o m ern o n ara šča n je k n jižn ih zalog glede n a skladiščni p ro sto r in odpravim o n u jn o st težko izvedljivih prezidav in dozidav. P ri sodobnem razvoju b ib lio tek arstv a opažam o dve novi važni orga­ nizacijski osnovi, in sicer: 1. knjižnične čitalnice s p ro stim p risto p o m te r s 2. tehnično in znanstveno do k u m en tacijsk o in in fo rm acijsk o službo ozirom a d o k u m en tacijsk o in fo rm acijsk e centre. P o u d arjam pa, d a se m o ra ta obe službi — b ib lio tek a rsk a in doku­ m e n tac ijsk a — najože povezati, če ne celo sp o jiti, k er obe sk u paj služita raziskovalnem u delu. Le n a ta n ačin je p o sta la b ib lio tek arsk a in doku