URN_NBN_SI_DOC-KND1SZS6

DANES Damijan Toplak Šrotovi m i l i j o ni Na prvi pogled je informacija o tem, da je Pivovarna Laško zdaj le vložila dobrih 13 milijonov evrov težko odškodninsko tožbo zoper svojega nekdanjega predsednika uprave Boška Šrota in podjetje Atka-Prima, k i je v lasti njegove žene Anice, vzpodbudna. Toda društvo malih delničarjev (MDS), k i mu predseduje Rajko Stankovic, je bilo tisto, k i je vztrajalo, da so lani julija delničarji na skupščini sploh glasovali o odškodninskih tožbah, pa tudi pred skorajšnjim iztekom polletnega roka je bil MDS tisti, k i je na Laščane znova pritisnil prek medijev. Ob tem pa so zahtevali (za zdaj neuspešno) vsaj še odškodninsko tožbo za Antona Turnška, dolgoletnega Šrotovega predhodnika in kasnejšega njegovega prvega nadzornika, k i bi o vseh domnev- n ih oškodovanjih moral vedeti. Istočasno se v društvu MDS sprašujejo, zakaj niso vse družbe skupine Pivovarne Laško skupaj vložile odškodninske tožbe proti odgovornim za finančno izčrpava- nje teh podjetij v času menedžer- skega prevzema. Kajti v času posojanja denarja Šrotovim družbam Infond Holding in Center Naložbe so se sklicevale na koncernsko obliko vodenja, zdaj pa te ne želijo izrabiti. Pa tudi to, ali bodo v laški pivovarni izkoristili možnosti, da se obtoženim začasno prepove razpolaganje z lastnim premože- njem. Upajo tudi, da bodo solidarno odgovorni drugi člani družine Boška Šrota, kamor naj bi omenjeni že prenesel svoje premoženje. Kajti upravičeni so pomisleki, ali bo v primeru za Pivovarno Laško pozitivne odločitve celjskega okrožnega sodišča od nekdanjega direktorja Pivovarne Laško sploh kaj izterjati. Nad omenjenimi odškodninskimi tožbami tako visi veliko vprašajev i n se lahko povsem upravičeno sprašujemo, ali ne bodo ves trud, čas in denar zaman. Še zlasti, ker tudi danes na vodilnih in odgovor- n ih mestih v laški pivovarni vedri mnogo ljudi, k i so bili nekdanji Šrotovi (in Turnškovi) najtesnejši zaupniki in so po tej plati (soodgo- vorni za neukrepanje. Morda je še najbolj realno pričakovati, da bodo največji lastniki Pivovarne Laško, to so slovenske poslovne banke, že kmalu oblikovali konzorcij ter laško pivovarno z njeno zadolženostjo in tožbami vred enostavno prodali. Pri tem se niti na v Laškem tako priljubljeni nacionalni interes ne bo več mogoče sklicevati. Obvezne garancije za izdelke pri nas ostajajo. Le da bo dobro Slovencem, pri nas nihče več ne garantira. LEVO SPODAJ Vlada je dala zeleno luč za dokapitalizacijo NKBM Po pooblastilu B o r u ta Pahorja se j e finančni m i n i s t er Franc Križanič v Kitzbühlu sestal z izvršnim d i r e k t o r j em ameriškega bančnega velikana G o l d m an Sachsa za Evropo A l e x a n d r om Debeliusom, ki se m e d d r u g i mi interesenti z a n i ma za vlaganja v Sloveniji IVAN VIDIC Vlada je agenciji za upravljanje s kapi- talskimi naložbami sporočila, da lahko v okviru 51-odstotnega državnega dele- ža ob primernih pogojih pri dokapita- lizaciji NKBM v lastništvo vstopi tudi strateški partner, je dejal finančni mini- ster Franc Križanič in dodal, da je inte- resentov več. Več pa je tudi razlogov za dokapitalizacijo druge največje banke (zahteva regulatorja, širitev posojilne dejavnosti, izboljšanje strukture skupi- ne NKBM in sposobnosti za širitev v re- giji, Italiji in Avstriji), je dodal minister. Spomnil je, da je vlada že na skupščini julija 2009 potrdila, da se strinja s po- večanjem kapitala, včeraj pa je agenci- ji potrdila, da se je pripravljena odreči dokapitalizaciji, če se bo našel strateš- k i partner, k i bo pripravljen podpisati delničarski sporazum, po katerem bi imela država v primeru izstopa pred- kupno pravico po primerni ceni. Ta bo po prepričanju ministra ob izboljšanju razmer višja. Če pa do tega ne bi prišlo, pa vlada sicer še vedno podpira vstop vlagate- ljev v lastništvo banke, a bo država zaščitila svoje interese tako, da bo so- delovala pri dokapitalizaciji. Vire bo, tako kot pri dokapitalizaciji NLB, pri- dobila s prodajo ustreznega državne- ga premoženja in tako ne bo potrebna nova zadolžitev. Križanič je potrdil, da obstaja več strateških partnerjev, k i se zanimajo za dokapitalizacijo NKBM, da imajo na ministrstvu stike, tako pisne i n ustne, z vsemi. Odločitev bo padla razmeroma hitro, do nje naj bi prišlo v prvi polovici leta. Minister Križanič je ponovil, da je odločitev za dokapitalizacijo NLB do- končna, da se bo zgodila v dveh fazah v višini 250 milijonov evrov ob ceni 116 evrov za delnico. Križanič je pove- dal, da je vlada zainteresirana, da pri tem sodeluje tudi druga največja lastni- ca, belgijska KBC, pogajanja z njo sedaj vodi agencija za upravljanje s kapital- skimi naložbami države. Ker bo vlada morala dokapitalizacijo priglasiti tudi evropski komisiji je minister pojasnil, da imajo v Bruslju zaradi sedanjih raz- mer v finančnem sistemu "pozitiven odnos" do dokapitalizacij bank s stra- n i države. France Križanič se ni mogel izogni- t i plohi vprašanj o njegovem srečanju z izvršnim direktorjem ameriškega bančnega velikana Goldman Sachsa za Evropo. Minister je potrdil, da se je z njim srečal, da je bila pot službena in da se je z Alexandro-m Debeliuso-m sre- čal v petek ter da je bil sestanek z njim dlje časa načrtovan. Zanikal pa je, da naj bi na ministrstvu to pot prikrivali, pa tudi, da bi v avstrijskem Kitzbuhlu teden dni smučal. Sestanek naj bi sodil v stike z vlagatelji, za katere v vladi oce- njujejo, da jih Slovenija zanima in da bi lahko vlagali v njen razvoj. Ko bodo po- kazali kaj več kot samo interes, pa se bo z njimi pogovarjala agencija, je dejal finančni minister, predsednik vlade Bo-rut Paho-r pa čez nekaj minut potr- dil, da je ministra za srečanja z možni- m i tujimi vlagatelji sam prosil in mu tudi dal navodila, da to počne brez po- srednikov. Še o malem delu Kako naj prepričamo ljudi, da je zakon o malem delu za državljane povsem neškodljiv, za študente, upokojence i n brezposelne pa koristen, je ob po- datku, da gre zbiranje podpisov za re- ferendum h koncu, dejal Ivan Svetlik. Prepričan je, da je zakon dober, saj zmanjšuje sivo ekonomijo in delo na črno. Res je, da odpravlja posredova- nje dela študentov na profitni osnovi i n da zmanjšuje prihodke študentskih servisov (tu je v igri 15 milijonov evrov letno). Vprašati se moramo, ali je smi- selno, da študentski servisi s tem denar- jem financirajo kampanjo, medtem ko ima vlada zvezane roke, se je vprašal minister za delo. Svetlik je na vpraša- nje, ali ga je strah, da bosta tako zakon o malem delu kot pokojninska reforma padla na referendumoma, dejal, da ga tega n i strah, "strah pa me je za posle- dice takšne odločitve, k i bi pomenile, da bodo pokojnine neredne i n nižje, resnično m i je žal, da bi se nadaljeva- lo s sedanjo prakso študentskega dela i n da trem skupinam, k i j i m je zakon namenjen, ne zagotovimo večje social- ne varnosti." "Podjetj lahko ustanovi vsak, ki ima 15 minut časa" S p r e m e m ba zakona o gospodarskih d r u ž b ah bi lahko bistveno otežila ustanavljanje družb t u di t i s t i m, ki vidijo zgolj m o ž n o st opravljanja poslovne dejavnosti, ne le t i s t i m z n a m e n o m zlorab FRANJA ŽIŠT Minister za delo, družino in socialne zadeve I-van Svetlik je včeraj vlado se- znanil z informacijo o razreševanju problematike odpuščanja delavcev preko tako imenovanih slamnatih podjetij. Gre za težavo, ko matično podjetje ustanovi slamnato podjetje, kamor premesti delavce, ko gre slam- nato podjetje v stečaj, pa se lahko de- lavci obrišejo pod nosom tako za plače i n regrese kot tudi za odpravnine, saj to podjetje nima nobenega premože- nja, matično podjetje pa do delavcev tudi nima več nobenih obveznosti. Na pobudo pristojnega ministrstva so problematiko slamnatih podjetij obravnavali na seji ekonomsko-social- nega sveta, kjer si je vlada prizadeva- la najti za sindikalno in delodajalsko stran sprejemljiv predlog sprememb i n dopolnitev 73. člena zakona o de- lovnih razmerjih, s katerim bi po be- sedah ministra zagotovili širše i n učinkovitejše varstvo pravic delavcev, k i so prešli na delo k prevzemniku. "Socialni partnerji predlagane re- šitve niso potrdili, zato smo se odlo- čili, da bomo, kar zadeva zakon o delovnih razmerjih, to rešitev vklju- čili v večje spremembe tega zakona, k i jo že oblikuje delovna skupina so- cialnih partnerjev, k i deluje na mi- nistrstvu," je pojasnil Svetlik. Hkrati pa je dodal, da bo ministrstvo preuči- lo zakon o gospodarskih družbah in možnost registriranja podjetij, kar so predlagale že sindikalne organizaci- je. Sindikati namreč opozarjajo, da je treba problematiko slamnatih podjetij reševati tudi z vidika sprememb v sta- tusni zakonodaji, saj zgolj sprememba člena zakona o delovnih razmerjih ne bo in ne more v celoti preprečiti izigra- vanja in zlorab instituta spremembe delodajalca. Število novonastalih podjetij v Sloveniji ( 2 0 0 5 - 2 0 0 7) 2005 2006 • 2007 Nt vO O „ ™ vO .H O vO (N O O O o o O vO •H O _ Nt m o vO m ra ^ Nt o Rudarstvo Predelovalne Oskrba dejavnosti z elektriko, plinom in vodo VEČER Gradbeništvo Trgovina, Gostinstvo Promet, Finančno Nepremičnine, popravila skladiščenje posredništvo najem motornih in zveze poslovnih vozil storitev Vir: SURS (15. 7. 2010), ZSSS Stališče vlade do spremembe si- stemskega zakona, kot je zakon o gospodarskih družbah, je sicer nega- tivno. "Zakon ureja temeljna statusna korporacijska pravila ustanovitve i n poslovanja gospodarskih družb ter samostojnih podjetnikov posamezni- kov. Sprememba splošnega zakona bi lahko bistveno otežila ustanavljanje družb vsem subjektom, tudi tistim, k i vidijo v Sloveniji zgolj možnost oprav- ljanja poslovne dejavnosti i n ne le ustanavljanja družb z namenom zlo- rab. Glede na to, da gre pri problemu odpuščanja delavcev preko slamnatih podjetij za zlorabo delovnopravnih predpisov, je treba takšne primere zlorab reševati celovito v zakonih, k i urejajo delovna razmerja, in ne s sploš- n i m zaostrovanjem ustanavljanja go- spodarskih družb za vse subjekte," je prepričana vladna stran. Da bi se zlorabe zgodile čimmanj- krat, bodo okrepili delo inšpekcijskih služb, je včeraj še poudaril Svetlik. Problematika odpuščanja delavcev preko slamnatih podjetij traja že, odkar so matična podjetja začela ustanavljanje družb z omejeno odgo- vornostjo, opozarja sindikalist iz gradbenih vrst Jo-že Bo-ben. Prav v gradbeništvu naj bi bilo takih podje- tij največ. "V SCT, Vegradu ali v kate- remkoli drugem gradbenem podjetju je enako. Verjetno bi bilo lažje pove- dati, v katerem podjetju niso izkoriš- čali slamnatega podjetja," odgovarja Boben, ko ga povprašamo, koliko pri- merov zlorab pozna. "Jedro težav je v načinu ustanavljanja podjetij, ko lahko vsak, k i ima 15 minut časa, usta- novi podjetje. S spremembo zakona o delovnih razmerjih rešujemo posledice, s spre- membo zakona o gospodarskih druž- bah pa bi odpravili vzroke zlorab," izpostavlja Go-ran Lukič iz Zveze svo- bodnih sindikatov Slovenije, k i doda- ja, da bo za rešitev problema vsekakor treba poseči tudi v zakon o gospodar- skih družbah. "Med letoma 2006 i n 2007 je bilo novoustanovljenih 3282 podjetij v gradbeniški dejavnosti. Ne- poravnane obveznosti pravnih oseb po zadnjih podatkih junija lani so na- rasle. V dejavnosti gradbeništva j i h je bilo v januarju pred šestimi leti 405, junija lani že 1168. In če je znesek ne- poravnanih obveznosti gradbenih podjetij v januarju izpred šestih let znašal dobrih dvanajst milijonov, je ta junija lani znašal 76 milijonov evrov," ponazarja Lukič. Loto Rezultati 4. kroga z dne 12. 1. 2011 Izžrebane številke LOTO: 12 18 22 27 30 31 33 in dodatna 21 - Sedmica ni bila izžrebana. Izžrebane številke LOTKO: 714832 - Lotko 6 ni bil izžreban. Izžrebane številke LOTO PLUS: 5 12 17 18 25 30 35 in dodatna 31 - 7 plus ni bila izžrebana.