URN_NBN_SI_DOC-KFJ9SHZC

neposrednih proizvajalcev. Vse bolj je čutiti, da si delavci želijo razširiti obzorje; pri tem jim je najbolj priročna knjiga v knjižnici. K njižna zaloga v knjižnici je ob koncu leta 1975 štela 20.574 knjižnih zvezkov; nova knjiga je bila kupljena na 7 prebivalcev. V m atični knjižnici je na voljo tudi 40 domačih in tu jih revij in časopisov. K njižna zaloga je sedaj 1,3 knjige na prebivalca, izpo­ soja pa 2,6 knjige. V 1975. letu so bile organizirane tri razstave, li­ tera rn i večer in srečanje z ustvarjalcem ; za najm lajše je bilo 43 u r pravljic in ugank. Zavedamo se, da je glavna naloga sodobne splošnoizobraževalne knjižnice, da daje uporabnikom vsestranske inform acije o literatu ri in drugih duhovnih dobrinah. K njižnica m ora biti zanim iva za čim širši krog občanov. V prihodnjih letih naj bi nakup strokovne lite­ ra tu re dosegel 60 n/o vse knjižne zaloge. V obdobju, ki je pred nami, bodo vsi naši napori usm erjeni v pridobivanje novih bralcev. Z o r­ ganizacijam i združenega dela in tem eljnim i organizacijam i, s k ate­ rim i m enjavam o delo, m oramo postaviti še tesnejše stike in večje sodelovanje. V sedanjem tem pu življenja je inform acija za občane nujna, saj bo le izobraženi in vsestransko inform irani sam oupravljalec kos nalogam, ki jih od njega terja delovno mesto in družbeno udejstvo­ vanje. Zelo pomembno nalogo pa bo im ela knjižnica, ko bo uve­ dena celodnevna šola. N ajvečja ovira za delo knjižnice je pom anjkanje prostora; m atič­ na knjižnica nim a nam reč poleg bornih 62 m2 površin nobenih drugih prostorov. Nujno potrebno bi bilo organizirati ločen m ladinski od­ delek in čitalnico. Lepo bi bilo, ko bi knjižnica im ela stalno raz­ stavo C ankarjevih del; v ta nam en je zbrala že precej gradiva. R azum evanja in zanim anja za kulturo je v občini V rhnika iz dneva v dan več. K njižnična dejavnost uživa veliko podporo pri ne­ posrednih proizvajalcih in drugih delavcih — delegatih te r pri družbenopolitičnih organizacijah, zato lahko vrhniški knjižničarji z optimizmom gledajo v prihodnost, ko bo knjižnica lahko še bolj razširila svojo dejavnost. Ko bo izpolnjena obljuba ob začetku p ri­ prav na praznovanje C ankarjeve stoletnice (da bodo to leto začeli na V rhniki graditi knjižnico), se bodo V rhničani prav gotovo n aj­ bolj oddolžili pisateljevem u spominu.