URN_NBN_SI_DOC-KFJ9SHZC

voljo tudi časopisi. Knjižnice so bile javne. K njige so izposojale proti odškodnini. Večidel so bile odprte le v nedeljo. 11. aprila 1941. leta so V rhniko zasedli Italijani. Knjige, ki so jim prišle v roke, so zažigali in jih razm etavali. Uničili so tudi šol­ sko knjižnico. Šolsko dvorišče je bilo pokrito s pol m etra debelo plastjo papirja. Knjige, ki so ležale vsenaokrog, so ljudje, zlasti otroci, pobirali in jih skrivali v hišah. Tako so jih nekaj rešili pred uničenjem. Po' končani vojni, leta 1945, je prizadevna m ladina začela zbi­ ra ti knjige. Ljudje so vračali knjige, ki so jih oteli sovražniku. M ladina je nosila ohranjene knjige v nekdanji sokolski dom, jih za­ vijala in urejala. V ečkrat so m ladinci delali tudi vso noč. Sami so rezali knjižne listke in kartoteko. Med najbolj prizadevne knjižni­ čarje je sodil dr. Slavko Kogoj, pom agali pa so še: Nace Grom, M ajda K oprivnik, pozneje tudi Jože Rode. Poleg knjig so zbrali tudi veliko časopisnega gradiva; med njim so bili redki časopisi iz taborišča Dachau in partizanski tisk. Knjižni zaklad je štel blizu 1500 enot. K er je sokolski dom postal Dom JLA, se je knjižnica preselila na Tržaško cesto 32. Zaradi nepazljivosti in pom anjkljive evidence pri izposoji je bilo precej knjižnega gradiva izgubljenega. V knjiž­ nici so delali volonterji; strokovno ni bila urejena. Po vojni je bilo organiziranih v občini še več društvenih in sin­ dikalnih knjižnic, a se niso ohranile. Redno je delovala le knjižnica Svobode v Borovnici. Leta 1958 je Skupščina občine V rhnika z odločbo štev. 1634/2 ustanovila današnjo knjižnico. Za honorarnega vodjo knjižnice je im enovala upokojenega učitelja Ivana M ichlerja. Reči smemo, da se je z njegovim prihodom v knjižnico začelo njeno strokovno u re ja­ nje. Vse knjige, ki jih je ob prihodu dobil, je vpisal v inventarno knjigo, izdelal abecedno im enski in naslovni katalog. K njige so bile postavljene po form atih. Uredil je tudi kartoteko bralcev. Dosledno je vodil evidenco o izposojenih knjigah. Pozneje mu je pri delu pom agal Janez Sm rtnik. Ob ustanovitvi je štela knjižna zaloga 912 zvezkov, vpisanih je bilo 86 članov. Knjižnica je poslovala za b ral­ ce šest ur na teden. Plačevala se je m inim alna izposojnina. V p r­ vem letu je bilo izposojenih 200 knjig. V odročnih vaseh so delo­ vale potujoče knjižnice. Leta 1962 je knjižnica postala m atična za območje občine. Iste­ ga leta v septem bru sem sprejela izpraznjeno delovno mesto vodje knjižnice. To je bilo odtlej delovno mesto s polnim delovnim ča­ som. V mesecu oktobru se je knjižnica spet preselila v dve m anjši