URN_NBN_SI_DOC-KEI8X1TY

razvoja potujoče knjižnice smo upoštevali normative, ki jih je izdelala republiška matična služba, vendar so odstopanja od normativov zelo velika. Dosedanje izkušnje kažejo, da se knjige v potujočih zbirkah veliko bolj poškodujejo kot pri normalni izposoji, delno zaradi prevažanja, najbolj pa jih uničujejo bralci. Dokler ne bo rešeno vprašanje o na­ grajevanju knjižničarjev amaterjev, bo nemogoče doseči dosledno izter- javanje odškodnine za poškodovane in izgubljene knjige. Potujoča knjižnica naj bi imela tako knjižno zalogo: 25 % poučne literature, 40 % leposlovja za odrasle, 35 % leposlovja za mladino. V nesamostojne ljudske knjižnice in izposojevališča pošiljamo le knjige v slovenščini. Upoštevamo izbor v setu A centralne katalogizacije slovenskih tiskov, namenjenem ljudskim knjižnicam. Doslej ni bilo mogoče ostvariti predvidenega razmerja. Statistični podatki o zaposlenih v delovnih organizacijah v m ariborski občini ka­ žejo, da večina prebivalstva v občini nima višje izobrazbe kot osnovno šolo. Prav zato ni pretirana trditev, da so kulturne potrebe v poprečju majhne, posebno na deželi, niso pa povsod enake. Branje sicer še ni postalo kulturna potreba dovolj širokega kroga prebivalcev, vendar je knjižnice že zdaj treba organizirati tako, da bodo ustrezale bodočim potrebam prebivalstva. Na slovenskem knjižnem trgu ni na razpolago dovolj poljudno­ znanstvenih del, prim ernih za bralce, ki jih oskrbuje s knjigami potu­ joča knjižnica. Knjižna zaloga potujoče knjižnice ne more biti zvest posnetek zaloge občinske matične knjižnice. Del publikacij iz seta A: periodika, leksikalije, lokalna literatura, kolportažni romani in mla­ dinska literatura brez priporočilne oznake starostnih stopenj za potu­ jočo knjižnico ni primeren. Ker je potujoča knjižnica del knjižnične mreže, lahko zahtevnejšim bralcem priskrbi tudi specializirano stro­ kovno literaturo iz osrednje knjižnice. Vodja potujoče knjižnice m ora skrbno sprem ljati sestav prebranih del. Le tako je mogoče voditi ustrezno nabavno politiko, primerno sestavljati potujoče zbirke in organizirati intenzivno propagando za branje poljudnoznanstvenih knjig. Knjige potujoče knjižnice v m ariborski občini so razvrščene po strokah po načelih mednarodne decimalne klasifikacije. Leposlovje, namenjeno mladini, je razvrščeno po starostnih stopnjah. Vrstilci deci­ malne klasifikacije so splošnejši, da lahko knjižničarji am aterji brez težav vključujejo knjige potujoče knjižnice v knjižno zalogo nesamo­ stojnih ljudskih knjižnic, ki navadno ne presega 1000 zvezkov. Potujoča knjižnica ima inventarno knjigo, križni abecedni imenski katalog in lokalni katalog. Knjižna zaloga je evidentirana tudi v abe­ cednem imenskem (matičnem) katalogu, ki se bo vključil v matični katalog osrednje knjižnice. Vzgojnega pomena so abecedni imenski katalogi v malem. Za vsako knjigo je izdelan tudi avtorski katalogni listek drugačne barve. Za vsako potujočo zbirko sestavi knjižničar potujoče knjižnice iz teh listkov abecedni imenski katalog. Tako bralci