URN_NBN_SI_DOC-KCHDJPPN

tralizaciji k u ltu rn ih dobrin, ki n aj bi bile sm otrno razm eščene po vsem slovenskem terito riju , tako da bi bile razlike med re­ publiškim glavnim mestom in m ed provinco čim m anj občutne. P rv e tri po k rajin sk e študijske knjižnice je v sm islu določil 4. člena zgoraj citiran e uredbe ustanovilo še m inistrstvo za p ro ­ sveto LRS sam o s posebno odredbo d n e 1. m arc a 1946 (Ur. 1. LRS 111/19, 6. 3. 1946). To so bile okrožne študijske knjižnice v C elju, M ariboru in Novem mestu. Istočasno je bila s posebno uredbo ustanovljena za L jubljano in ljubljansko okrožje, nam esto sploš­ nega tip a štu d ijsk e knjižnice, posebna v aria n ta tega tipa, Slovan­ ska k n jižnica v L jubljani, ki je im ela v kn jižn ih fondih, prevzetih od nek danje m estne študijske knjižnice v L ju b ljan i (nastale ob ljubljanskem m estnem arhivu), dovolj trd no osnovo za posebno nalogo, ki jo je z ustanovno odredbo dobila. O d im enovanih prvih štirih se je poleg Slovanske knjižnice v L ju b ljan i lahko samo m ariborska štu d ijsk a knjižnica op rla na neko urejeno tradicijo, k ajti M aribor si je po krajinsko znanstveno knjižnico u stv aril sam že takoj po p rv i svetovni vojni, p rv i njeni začetki p a segajo celo nazaj v leto 1903. D rugi dve sta si m orali trad icijo šele čisto na novo ustvariti. U redba, na osnovi katere so bile ustanovljene leta 1946 prve tri ozirom a štiri študijske knjižnice, je bila med tistim i uredbam i vlade LRS, izdanim i p red 20. novem brom 1946, ki jih ljud ska skupščina v ja n u a rju 1948 ni p otrdila, am p ak je naročila vladi, naj jih p regleda in p rip ra v i nov tekst v skladu z novo ustavo in novo stopnjo družbenega razvoja. Znano je, da se to doslej ni zgodilo, vendar tu ni mesto za ugotavljanje vzrokov, zakaj še vedno niso p rišli na vrsto zakoni in uredbe o knjižnicah. K ljub tem u p a so študijske knjižnice živele in se razvijale, opirajoč se na om enjene samo provizorno veljavne uredbe. P rid ru žile so se jim celo nove študijske knjižnice, ki pa jih ni več ustanovilo m inistrstvo, am p ak o krajni ljudski odbori, ki so prevzeli večino nalog razform iranih okrožnih lju dskih odborov. T ako so na po­ budo o k rajn ih prosvetnih forum ov nastale tele nove študijske knjižnice: L eta 1948 v P tu ju in Postojni, leta 1949 v Novi Gorici in n a R avnah, leta 1950 v K ranju, leta 1956 v K opru in končno tudi v M urski Soboti. Razvoj teh knjižnic p a je bil precej različen ne samo glede na kvaliteto in zunanji uspeli, a m p a k tudi v samem načinu dela. Vzrokov za to raznolikost ni težko najti. Že p rv a uredba je bila v formulaciji nalog pokrajinskih študijskih knjižnic moTda le malce premalo precizna, ker je bila splošna, okvirna, razen tega pa p ra v z a p ra v ni več veljala. V splošni decentralizaciji se re p u