URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

thek in Laibach v društvenem glasilu M ittheilungen des histori­ schen Vereines fü r K rain in v sam ostojni knjižici. Sicer pa so p ri­ spevki s to tem atiko v zgodovinskih publikacijah, ki so izhajale v L jubljani ali tudi drugod, še do konca 19. stoletja, redka izjema. Tu so m išljene publikacije: Jah resberichte des Landesm useum s im H erzogthum e K rain, Jahreshefte des Vereines des krainischen Lan- des-Museums, M ittheilungen des historischen Vereines fü r K rain, M ittheilungen des M usealvereines fü r K rain, Carniolia, B lätter aus K rain in Argo. Tako je P eter v. Radies leta 1862 na sestanku zgodovinskega društva v predavanju opozoril na pomembno plem iško-knežjo tu rja ­ ško knjižnico v L jubljani in jo z objavo pred av anja v M ittheilun- gen des historischen Vereines fü r K rain istega leta, in s člankom: Die F ürst Carlos A uersperg’sche H ausbibliothek im L aibacher F ürsten­ hofe v Oesterreichische W ochenschrift fü r W issenschaft, K unst und öffentliches Leben, leta 1863, spravil v znanstveno evidenco. N a­ slednje leto se mu je, kakor pravi, posrečilo na podlagi Erbergovih zapisov odkriti Valvasorjevo knjižnico v Zagrebu, o kateri je nato, v okviru svojih študij o V alvasorju, ponovno pisal (prim.: P eter v. Radics, Valvasor, Graz 1866, 26 ss.). Isti avtor je leta 1864 v B lät­ te r aus K rain prispeval članek: Die k. k. Studienbibliothek in L ai­ bach, leta 1865 pa zasledimo v M ittheilungen des historischen Ve­ reines fü r K rain notico, da je na mesečnem sestanku zgodovinskega društva predaval o stiški sam ostanski knjižnici. Nekaj desetletij obsegajočo vrzel m ed začetki zgodovinopisja o knjižnicah od 60-ih let 19. stoletja do začetka 20. stoletja, ko se po­ novno oživi zanim anje za to snov, si lahko do neke m ere razlaga­ mo z novimi osnovami političnih in nacionalnih razm er. V tem ča­ su so se Slovenci politično konsolidirali, si obogatili svoje leposlov­ je in prevzeli v svoje roke ali si sam i ustvarili ustanove in društva po svoji potrebi, k ar vse je močno zaposlilo njihove ustvarjalne moči. V zvezi z razvojem slovenske znanosti in prilagoditvijo raznih strokovnih področij nacionalnim oblikam in potrebam pa začno delo­ v ati novi ljudje tudi na bibliotekarskem področju. R ezultati dela te generacije se že pokažejo na prelom u stoletja, zlasti pa so vidni med obema vojnam a. Tudi starejša generacija ponovno in poslednjič pu­ blicira nekatera dela. Seveda prispevkov tudi v tem obdobju ni na pretek. V kazalu k zgodovinskim publikacijam M uzejskega društva za Slovenijo za leta 1891 do 1939 — sestavila ga je M elitta Pivec-Stele — ki obse­ ga zadnje letnike M itteilungen des M usealvereines fü r Krain, vsa Izvestja M uzejskega društva za K ranjsko, Carniolo, Carniolo novo vrsto, in G lasnik M uzejskega društva za Slovenijo do om enjenega