URN_NBN_SI_DOC-KC1AIP2N

akadem ijskih publikacij med splošnimi izdajami, biblioteka zv. 1 in 4. Tako je biblioteka Slovenske akadem ije znanosti in um etnosti ena redkih naših knjižnic, ki im a publicirano popolno zgodovino svojega razvoja in delovanja. V zvezi z navedeno trditvijo bi rad citiral m nenje dr. M elitte Pivec-Stele, doslej edine naše zgodovinar­ ke knjižnic in knjižničarstva, ki je tem u področju — poleg obdobja Ilirskih provinc — posvetila ves svoj interes v dolgoletni znanstve­ ni karieri. Njeno avtoritativno m nenje zato tudi sodi v okvir tega pregleda. V oceni že om enjenega referata Boga Kom elja: Sto let javnega knjižničarstva v Novem mestu, v Knjižnici 1966, je zapisa­ la M elitta Pivec-Stele naslednje: »Ta zgodovinski pregled ni samo pom emben za Novo mesto in njegov okraj, tem več tudi dragocen prispevek za zgodovino knjižnic Slovenije sploh, saj tak ih prispev­ kov je dozdaj prav malo: Stefanova zgodovina Licejske knjižnice, Ramovševa zgodovina knjižnice SAZU, P ahorjeva zgodovina Mestne knjižnice v K opru (v rokopisu), Reispova zgodovina M uzejske knjiž­ nice, zgodovina knjižnice K m etijske družbe za Kranjsko, ki je pravkar dotiskana — drugače pa le po revijah raztreseni drobci, ki čakajo na sintetično obdelavo te važne in zanim ive veje naše nacio­ nalne in k u lturn e zgodovine.« Pregled gradiva za zgodovino knjižnic na Slovenskem zaklju­ čujem s publikacijo, ki je izšla te dni. Zbornik Narodne in univer­ zitetne knjižnice I. (L jubljana 1974) prinaša razpravo Ja ra Dolarja: Med koncem in začetkom, po avtorjevi označbi je poskus uvoda v zgodovino NUK. R azprava Prim oža Sim onitija: Med knjigam i iz stare gornjegrajske knjižnice pa je doslej najpom em bnejši prispe­ vek k zgodovini knjižnic naših protestantov. M elitta Pivec-Stele je v svoji zadnji objavi: L jubljanska licealna biblioteka v dobi Ilir­ skih provinc (1809— 1813) združila in zaključila krog svojega znan­ stvenega dela, ki se je gibalo med Napoleonovimi Ilirskim i provinca­ mi in zgodovino knjižnic. Prim ož Sim oniti v objavi in obdelavi: Še nekaj inkunabul v slovenskih knjižnicah, z 48 novimi enotam i po­ membno dopolnjuje Gspanov korpus: Inkunabule v Sloveniji. P ri­ kaz B ranka Berčiča: N arodna in univerzitetna knjižnica v ju bilej­ nem letu pa je pričevanje sedanjosti. Lepo bi bilo, če bi z Zbornikom N arodne in univerzitetne knjižnice, ki je bil zasnovan prav v jubilejnem letu ustanove, dobili publikacijo, v k ateri bi se tudi v prihodnje združevale teh tne razp ra­ ve s področja zgodovine knjige, knjižnic in tiska.