URN_NBN_SI_DOC-JX4ABKCP

DANES Urška Mlinarič Interventni čas Mrzličnega sestavljanja koalicije in iskanja pravega kandidata za predsednika državnega zbora ni "zakrivila" pregovorna Jankovice- va učinkovitost. Nikakor ne. Vsega je kriv interventni zakon. Če do petka ne bo sprejet, in brez tega, da bi bil danes izvoljen predse- dnik državnega zbora, ga ne more biti, bo v proračunu ob sedanji dve milijardi evrov veliki luknji z dodatnimi 300 milijoni evrov zazevala še večja. A včerajšnje petelinjenje dveh egov, Jankovica in Pahorja, za prevlado v državnem zboru, nakazuje, da jima je za proračun- ski krater bore malo mar. To pa ni ravnanje, ki bi ga ubral zrel in odgovoren politik. Mogoče bi se tudi upokojenci, prejemniki denarnih pomoči in javni uslužbenci, ki so upravičeni do napredovanj, takoj po novole- tnem šampanjcu lahko razveselili kakšnega evra več na svojem računu, če interventnega zakona ne bo. A kaj kmalu bi zaradi nujnih rezov sledil glavobol zaradi "rezanja" omenjenih prihodkov brez milosti. Zatiskanje oči pred tem, da nas pač ne more doleteti to, kar je že nekatere države evroobmočja, kjer so bili ostri rezi kljub množičnemu protestiranju ljudi na ulicah, ob močni podpori sindikatov, ki tako rekoč niso ponujali rešitev, le ohranitev statusa quo, je naivno in pelje le še globlje v brezno. Če so si namreč tako politiki kot sindikati javnega sektorja doslej še lahko privoščili poigravanje z javnofinančno usodo države, se je zdaj čas prestižnih političnih igric, sindikalnih prerekanj in izsilje- vanj z ene in druge strani dokončno iztekel. To je zdaj jasno že vsakomur, ki je odgovoren zgolj za odlive iz svoje denarnice, zato bi moralo to spoznanje presvetliti tudi tiste, ki so ob svoji odgovorni še za državno malho, ki jo upravljajo in jo vedno bolj praznijo. Vtis o slovenski javnofi- nančni situaciji je vse slabši, na kar nazorno kažejo ne le ocene bonitetnih hiš in posledično vse višje obresti, temveč tudi inter- ventna srečanja voditeljev EU. Vprašanje, ki bo nedvomni odgovor dobilo v teh dneh, zato je, ali se tega dejansko zavedajo tudi naši politiki in vsi, ki posledično s privolitvami ali ne v različne ukrepe krojijo usodo nas vseh v tej državi. Če bodo politiki pa tudi sindikati danes sposobni prema- gati lastne egoizme in bodo spoznanje o težavnosti situacije, v kateri smo, prelili tudi v dejanja, bo to za slovenski politični prostor izjemen napredek. Pričakujemo preveč? Le zakaj imajo nekateri čuden občutek, da so paci- enti na izgubi, če bolnišnice poslujejo z d o b i č k o m? L E V O S P O D AJ Vlada interventno ugodila Zoranu Jankovicu Novi poslanci so včeraj poskusno sedli v svoje klopi in vadili glasovanje. So se naučili dovolj, da bodo danes izvolili svojega predse- dnika in s tem omogočili obravnavo interventnega zakona? (Robert Balen) Neustavno stanje se bo nadaljevalo, opozarjajo sodniki in tožilci Sodniško in tožilsko društvo v pismih vladi in ministrstvu za pravosodje na- sprotujeta podaljšanju interventnih ukrepov v leto 2012, ker bodo podaljšali neustavno plačno stanje, ki ga je (v tako imenovani Virantovi plačni refor- mi) ugotovilo ustavno sodišče. Predlagani interventni ukrepi so v nasprotju z ustavo ter z dogovorom vlade in sodnikov, opozarjajo v sodniškem dru- štvu. Plače sodne veje oblasti naj se končno uskladijo z zakonodajno in izvr- šno oblastjo, kakor terjajo odločbe ustavnega sodišča, potem pa so sodniki pripravljeni z drugimi deliti posledice protikriznega varčevanja. Neustavno stanje naj se odpravi, pozivajo tudi tožilci, v tožilskem društvu pravijo, da je vlada pred volitvami ustrezen zakon, da se to zgodi, že pripravila. Pravo- sodne plače so že nekaj časa zamrznjene in obenem protikrizno znižane za 4 odstotke. (va) Takoj po konstituiranju bo v državni zbor poslala interventni zakon. Sindi- kati se bodo danes sestali z Jankovicem in razčistili dileme. Zagat j e še veliko URŠKA MLINARIČ SAMO TRTNIK Potem ko je najverjetnejši kandidat za mandatarja Zoran Jankovic v pismu vlado pozval, naj pomaga nasledni- kom pri reševanju javnofinančnega položaja države, je ta na včerajšnji seji temu ugodila. Z manjšimi po- pravki je ponovno sprejela predlog interventnega zakona, v katerem je določeno, da bodo v prihodnjem letu plače javnih uslužbencev, pokojni- ne in socialni transferji zamrznjeni, še naprej bodo zamrznjena napredo- vanja javnih uslužbencev in znižane plače javnih funkcionarjev za štiri odstotke. Predlog bo vlada v parla- mentu poslala takoj po današnjem konstituiranju novega sklica držav- nega zbora. Predsednik, odbor, sindikati A zagat pri njegovem sprejemanju je več. Ne le da predlog do petka, ko je skrajni rok za njegovo sprejetje, ne bo prišel na dnevni red, če danes ne iz- volijo predsednika državnega zbora, začasni vodje poslanskih skupin so se včeraj ukvarjali še s težavo, kako ga sploh spraviti na parlamentarno sejo. Vsak zakon mora namreč pred raz- pravo poslancev obravnavati pristoj- no delovno telo. Teh pa še ni in jih ne more biti, dokler niso znana razmer- ja, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji (delovna telesa so namreč sorazmer- no razdeljena med koalicijo in opozi- cijo). Zato se je pojavila kompromisna rešitev: oblikovanje posebnega de- lovnega telesa, ki bi obravnavalo vse nujne zadeve, kot so intervencij- ski zakon in morebitne spremembe zakona o vladi. To telo pa bi razpusti- li, ko bodo znana razmerja med koa- licijo in opozicijo in oblikovana prava delovna telesa. Težava pa je, ker poslovnik držav- nega zbora ne predvideva nikakr- šnih začasnih delovnih teles, zato do sklepa redakcije tudi še ni bilo znano, kako in ali sploh so to poslovniško zagato razrešili. Prav tako se do razli- čice predloga interventnega zakona, ki ga je Jankovic že v ponedeljek poslal Konfederaciji sindikatov jav- nega sektorja, niso opredelili vsi sin- dikati javnega sektorja. Jankoviceva različica, ki bi jo z dopolnili vključili v vladni interventni zakon - le vlada V poslanskih skupinah ni čutiti večjega nasprotovanja interventnemu zakonu ga lahko v parlamentarno procedu- ro vloži po nujnem postopku - pred- videva zamrznitev plač, pokojnin in socialnih transferjev za pol leta, nato pa bi sprostili napredovanja javnih uslužbencev. Kaj bi bilo z nekaterimi socialnimi transferji in minimalnimi pokojninami po tem obdobju, ostaja za zdaj neznanka, ki pa ima veliko vlogo pri tem, ali bi predlog podprli v Desusu, kjer so zamrznitvi pokojnin vseskozi nasprotovali. Danes razčiščevanje nejasnosti Konfederacija pod vodstvom Brani- mirja Štruklja se je do Jankovicevega predloga včeraj pozitivno opredeli- la, pri čemer pa kot pogoj za privoli- tev postavlja v ospredje zavezo vseh poslanskih skupin, da v letu 2012 ne bodo enostransko posegali v plače javnih uslužbencev in da ne bo eno- stranskih posegov pri zniževanju števila uslužbencev. Če ti bodo, bodo razglasili splošno stavko. Vodja pogajalske skupine druge- ga dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa je včeraj v pismu predsedniku državnega zbora pa tudi Zoranu Jankovicu predlagal sestanek z vodji poslanskih skupin in predse- dniki parlamentarnih strank, na ka- terem bi razjasnili vse dileme okoli predloga interventnega zakona. Jan- kovic je srečanje, ki bo med kon- stitutivno sejio državnega zbora, sinoči potrdil. V poslanskih skupi- nah ni čutiti večjega nasprotovanja interventnemu zakonu. Načeloma ga podpirajo vsi, tudi najverjetnejši opozicijski stranki SLS in NSi. "Pre- dlog bomo podprli, ker smo prepriča- ni, da to potrebujemo," je dejal Jakob Presečnik (SLS). Matej Tonin (NSi) pa: "Mi bomo podprli vsako rešitev, ki prinaša uravnotežen proračun. Če s tem predlogom nikomur ničesar ne bomo odvzeli, ampak samo zamrzni- li, ga bomo verjetno podprli." Tudi Samo Bevk (SD) zagotavlja, da bodo predlog podprli. Prvak Državljanske liste Gregorja Viranta pa je dejal, da bodo zakon podprli, če bo usklajen z obema skupinama sindikatov javnega sektorja. Če tega soglasja ne bo, so se kljub temu pripravljeni pogovarjati o posameznih rešitvah. Najprej zategovanje pasu, potem rast O t e m j e po analizi, kaj bi prinesli najpogosteje omenjeni ukrepi novih oblasti, prepričan minister Mitja Gaspari. Prvi znak, da otrplost oblasti popušča, sprejetje interventnega zakona JELKA ZUPANIČ Kakšna bi bila optimalna kombinacija davčnih in preostalih ukrepov, ki smo jih poslušali v predvolilnem času, da bi lahko z njimi v prihodnjih letih Slo- veniji zagotovili tako gospodarsko rast kot javnofinančno stabilnost? Ne mi- nister za razvoj Mitja Gaspari ne eko- nomista Boris Majcen in Mitja Čok, ki sta analizo o makroekonomskih po- sledicah predlogov različnih ukrepov pripravila, tega včeraj javnosti niso za- upali. So pa ocenili, da so skupni učinki ponujenih predlogov sicer pozitivni, saj bi z njimi povečali bruto domači proizvod (BDP), vendar bi hkrati po- večali tudi primanjkljaj, obresti in bruto dolg. Zato je Gaspari menil, da bo zelo pomembno, kakšno kombi- nacijo ukrepov bo nova vlada izbrala, saj lahke poti v oživljanje gospodar- stva ni. Vsak posamično zelo dober predlog lahko v kombinaciji z drugi- mi ukrepi prinese dokaj slab skupni učinek. Ker smo zelo odvisni od rasti v evropskih državah, kjer napovedi niso obetavne, je previdnost ob kombini- ranju ekonomskih ukrepov še toliko bolj pomembna. Poleg interventnega zakona, katerega sprejetje bi bilo za Gasparija "prvi znak, da se Slovenija premika iz popolne otrplosti pri vode- nju ekonomske politike v bolj aktivno vlogo", sta nujna še rebalans proračuna in sprejetje pokojninske reforme. Izračuni so pokazali, da všečni ukrepi ne budijo nujno gospodarske rasti, ne znižujejo primanjkljaja in dolga in ne dvigajo nujno domače- ga povpraševanja, kaj šele blaginje. Majcen in Čok sta obrnila v modelu deset ukrepov. Na strani povpraše- vanja sta upoštevala Simičev pre- dlog spremembe dohodnine, uvedbo kapice na socialne prispevke, dvig splošne stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov, postopno zniževanje stroškov dela v javni upravi za 10 odstotkov in soraz- merno znižanje vseh javnih izdatkov na način, da leta 2013 ne bi presegali 45 odstotkov BDP. Na strani ponudbe sta uvrstila v model postopno zniža- nje davka od dohodka pravnih oseb z 20 na 15 odstotkov, uvedbo 40-od- stotne splošne investicijske olajšave, dodatno zadolžitev države v tujini za 1 milijardo evrov in njeno razdelitev podjetjem, ustanovitev slabe banke, zaradi katere bi se morala država za- dolžiti za 3 milijarde evrov, in zvi- šanje socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci, s 16,1 na 22,1 odstotka. In kaj bi se zgodilo, če bi denimo dvignili DDV za dve odstotni točki, pred čimer so svarili oziroma opozar- jali na previdnost vsi, še zlasti Gaspari? S takim dvigom bi sicer povečali pro- računske prihodke in zmanjšali pro- računski primanjkljaj, vendar bi s tem pridobili precej manj, kot je mogoče statistično izračunati. Gospodinjstva bi namreč imela zaradi dviga DDV manjši razpoložljivi dohodek, zato bi bila nižja zasebna potrošnja, to pa bi nižalo zaposlenost in BDP.