URN_NBN_SI_DOC-JQYO5IAL

in napredkom knjižničarstva v so­ sednih deželah in to z besedami, ki so polne odkritega, pristnega duha m ednarodne solidarnosti in sim patije. A vtorji publikacije so seveda izključno Slovenci, m ed katerim i naletim o na sam a znana im ena no­ silcev današnjega sta n ja in razvo­ ja slovenskega bibliotekarstva: B ranko Berčič, Ja ro Dolar, Bruno H artm an, Janez Logar, Prim ož Ra­ movš, B ranko Reisp, Miloš Rybär, M ara Slajpah, M arijan Smolik in A nčka K o rže-S trajn ar, torej deset av to rjev desetih člankov, iz katerih knjiga sestoji in ki jih je odlično prevedel v nem ščino dr. V. Bohi­ nec. V n jih je organično in pre­ gledno zaobseženo celotno široko področje sodobnega slovenskega knjižničarstva. Na čelu strokovnih člankov ra z ­ p rav lja B ranko Berčič o Povojnem razvoju knjižničarstva v Sloveniji, v katerem pisec v jasni in nadvse koncizni obliki podaja sliko njego­ vega razvoja v zadnjih dobrih 25 letih. N ajprej v časovnem razdelku do leta 1951 opiše katastrofalno usodo slovenskih knjižnic med drugo svetovno vojno, zlasti na področju po Nemcih okupiranega ozemlja, nato pa oriše vse ogrom ­ ne napore za obnovo in novi cveto­ či razvoj slovenskega knjižničar­ stva po desetletjih: 1951—1961 in 1961—1971, ki ju zaključi še z zad­ njim razdobjem od 1971 do danes. N ato očrta pomoč, ki jo je bila de­ ležna po vojni N arodna in u n iv er­ zitetna knjižnica, tud i sam a hudo prizadeta po vojni vihri, in u sta­ novitev desetih okrožnih študijskih knjižnic v nek aterih provincialnih (pri čem er pa je žal izpuščena Slo­ vanska knjižnica, ki je bila 1946 ustanovljena kot okrožna študijska knjižnica za m esto L jubljano in ljubljansko okrožje). P ri svojem razp rav ljan ju se avtor izogiblje n av a ja n ju in n aštevanju obsežnih statističnih podatkov, zato pa ves razvoj nakaže sintetično in izredno pregledno ter poučno. V bistvu čla­ nek že sam na sebi podaja ob k ra t­ kem celotno podobo slovenskega knjižničarstva, pri čem er ga drugi av torji knjige le analitično dopol­ njujejo. Jaro D olar v članku Od stanov­ ske do nacionalne biblioteke na kratko začrtuje razvoj ljubljanske N arodne in univerzitetne knjižnice od prvih začetkov v T rubarjevih časih in z njegovo daljnovidno po­ močjo do današnjega dne, ko se je knjižnica razvila v središče stro ­ kovne dejavnosti in novih knjižni­ čarskih pobud v Sloveniji. Janez Logar je v članku Bibliografija v Sloveniji podal izredno prepričljiv prikaz razvoja te dejavnosti na Slovenskem, navajajoč glavne za­ stopnike in njihove dosežke na po­ dročju bibliografije prav tako od p rvih začetkov v T ru barjev i dobi do danes; pri tem pa svojih izva­ jan j ne preobrem enjuje s citira­ njem številnih avtorjev in naslovov njihovih del. To je zgleden in s tr­ njen pregled slovenske bibliografi­ je, njenih tvorcev in opravljenih del. Miloš R ybär v članku S troko v­ na izobrazba bibliotekarjev v Slo­ veniji popisuje več ali m anj težav­ no pot pri strokovnem izobraževa­ n ju bibliotekarskega k adra pri nas od začetnih sorazm erno k ra tk o tra j­ n ih poskusnih tečajev v letih 1947 in 1949 preko stalnih tečajev od leta 1951 dalje, dveh enoletnih šol (1957/58 in 1963 64) pa vse do leta 1964, ko se prenese sistem atična izobrazba bibliotekarjev za nižje strokovne nazive na Pedagoško akadem ijo v L jubljani, k er se ni m ogla uresničiti davna upravičena želja, da se bibliotekarstvo kot predm et uvede v univerzitetni štu ­ dij. V rhu tega je NUK organizirala vsakoletne tečaje za pomoč k and i­ datom ne samo za nižje, tem več tu ­ di za višje bibliotekarske nazive. Študij bibliotekarstva na univerzi pa še vedno ostaja ideal slovenskih knjižničarjev, ki živi še naprej v njihovi zavesti, ki se nekoč m ora 156 K n již n ica 20(1976)1-4