URN_NBN_SI_DOC-JQYO5IAL
in napredkom knjižničarstva v so sednih deželah in to z besedami, ki so polne odkritega, pristnega duha m ednarodne solidarnosti in sim patije. A vtorji publikacije so seveda izključno Slovenci, m ed katerim i naletim o na sam a znana im ena no silcev današnjega sta n ja in razvo ja slovenskega bibliotekarstva: B ranko Berčič, Ja ro Dolar, Bruno H artm an, Janez Logar, Prim ož Ra movš, B ranko Reisp, Miloš Rybär, M ara Slajpah, M arijan Smolik in A nčka K o rže-S trajn ar, torej deset av to rjev desetih člankov, iz katerih knjiga sestoji in ki jih je odlično prevedel v nem ščino dr. V. Bohi nec. V n jih je organično in pre gledno zaobseženo celotno široko področje sodobnega slovenskega knjižničarstva. Na čelu strokovnih člankov ra z p rav lja B ranko Berčič o Povojnem razvoju knjižničarstva v Sloveniji, v katerem pisec v jasni in nadvse koncizni obliki podaja sliko njego vega razvoja v zadnjih dobrih 25 letih. N ajprej v časovnem razdelku do leta 1951 opiše katastrofalno usodo slovenskih knjižnic med drugo svetovno vojno, zlasti na področju po Nemcih okupiranega ozemlja, nato pa oriše vse ogrom ne napore za obnovo in novi cveto či razvoj slovenskega knjižničar stva po desetletjih: 1951—1961 in 1961—1971, ki ju zaključi še z zad njim razdobjem od 1971 do danes. N ato očrta pomoč, ki jo je bila de ležna po vojni N arodna in u n iv er zitetna knjižnica, tud i sam a hudo prizadeta po vojni vihri, in u sta novitev desetih okrožnih študijskih knjižnic v nek aterih provincialnih (pri čem er pa je žal izpuščena Slo vanska knjižnica, ki je bila 1946 ustanovljena kot okrožna študijska knjižnica za m esto L jubljano in ljubljansko okrožje). P ri svojem razp rav ljan ju se avtor izogiblje n av a ja n ju in n aštevanju obsežnih statističnih podatkov, zato pa ves razvoj nakaže sintetično in izredno pregledno ter poučno. V bistvu čla nek že sam na sebi podaja ob k ra t kem celotno podobo slovenskega knjižničarstva, pri čem er ga drugi av torji knjige le analitično dopol njujejo. Jaro D olar v članku Od stanov ske do nacionalne biblioteke na kratko začrtuje razvoj ljubljanske N arodne in univerzitetne knjižnice od prvih začetkov v T rubarjevih časih in z njegovo daljnovidno po močjo do današnjega dne, ko se je knjižnica razvila v središče stro kovne dejavnosti in novih knjižni čarskih pobud v Sloveniji. Janez Logar je v članku Bibliografija v Sloveniji podal izredno prepričljiv prikaz razvoja te dejavnosti na Slovenskem, navajajoč glavne za stopnike in njihove dosežke na po dročju bibliografije prav tako od p rvih začetkov v T ru barjev i dobi do danes; pri tem pa svojih izva jan j ne preobrem enjuje s citira njem številnih avtorjev in naslovov njihovih del. To je zgleden in s tr njen pregled slovenske bibliografi je, njenih tvorcev in opravljenih del. Miloš R ybär v članku S troko v na izobrazba bibliotekarjev v Slo veniji popisuje več ali m anj težav no pot pri strokovnem izobraževa n ju bibliotekarskega k adra pri nas od začetnih sorazm erno k ra tk o tra j n ih poskusnih tečajev v letih 1947 in 1949 preko stalnih tečajev od leta 1951 dalje, dveh enoletnih šol (1957/58 in 1963 64) pa vse do leta 1964, ko se prenese sistem atična izobrazba bibliotekarjev za nižje strokovne nazive na Pedagoško akadem ijo v L jubljani, k er se ni m ogla uresničiti davna upravičena želja, da se bibliotekarstvo kot predm et uvede v univerzitetni štu dij. V rhu tega je NUK organizirala vsakoletne tečaje za pomoč k and i datom ne samo za nižje, tem več tu di za višje bibliotekarske nazive. Študij bibliotekarstva na univerzi pa še vedno ostaja ideal slovenskih knjižničarjev, ki živi še naprej v njihovi zavesti, ki se nekoč m ora 156 K n již n ica 20(1976)1-4
RkJQdWJsaXNoZXIy