URN_NBN_SI_DOC-JJ9SIQFV

sodili v knjižnici niti ene knjige. Na vprašanje, zakaj niso obiskali knjiž­ nice, avtor pravilno zaključuje, da je nerazvitost splošnoizobraževalne knjižnične mreže pri nas močna ovi­ ra za nekatere skupine bralcev, zla­ sti na podeželju. Zato tudi 40,6% bralcev izjavlja, da bi morala biti splošnoizobraževalna knjižnica v vsaki krajevni skupnosti, 25,5 % se jih je odločilo za knjižnico v občin­ skem središču, 21,6% za potujočo knjižnico, a 18,1 % jih želi imeti knjižnico v delovni organizaciji. Kot potencialne obiskovalce knjižnic šteje avtor študije tudi tiste bralce, ki so izjavili, da knjige kupujejo ali si jih izposojajo pri znancih. Zelo verjetno je namreč, da ne obiskuje­ jo knjižnice le zato, ker s knjižnico iz tega ali onega razloga niso zado­ voljni (oddaljenost, prostori, neza­ dostna knjižna zaloga). Potem ko je avtor študije raziskal obstoj, delovanje družinskih knjiž­ nic in potrebo po njih, je posebno poglavje posvetil kupovanju knjig. Anketa je potrdila znano dejstvo, da vzporedno z izobrazbo raste tudi na­ kup knjig. Kupovanje pa je odvisno tudi od višine osebnega dohodka. Splošna ugotovitev anketirancev je, da je knjiga predraga — tako odgo­ varjajo predvsem tisti, ki niso ku­ pili v enem letu nobene knjige, a to so anketiranci z nizkimi osebnimi dohodki. Pravilna je ugotovitev študije, da bi morale knjižnice imeti mnogo večji delež v odkupu naklad, kot ga imajo zdaj, in da se založniki preveč obračajo le na kupca-posameznika. Knjižnice naj bi odkupile 20 do 25 % povprečne slovenske naklade. Preseneča ugotovitev ankete, da se pri nas proda največ knjig preko akviziterjev ali zastopnikov založb in ne preko knjigarn. Prodaja preko akviziterja obravnava knjigo mnogo bolj kot tržno blago in je njen cilj le zaslužek akviziterja, ne pa nava­ janje bralca na dobro knjigo. Na koncu nas študija seznanja s tem, kako je bralec obveščen o iz­ dajanju novih knjig. Na prvem me­ stu je tu navedeno dnevno časopisje. Iz knjižnice dobi informacije o no­ vih knjigah le 5,4% bralcev. Tudi knjigarne tej nalogi še niso kos, saj je le 6,9 % bralcev povedalo, da o novitetah zvedo v knjigarnah. Avtor študije ugotavlja, da bi ravno ti dve ustanovi — knjižnica in knjigarna — morali biti tisto središče, kjer bi vsakdo dobil najpopolnejše infor­ macije o novih knjigah, zato bi se morali obe ustanove posodobiti in izpopolniti. V sklepnih mislih opozarja avtor na dejstvo, da nič ne more nadome­ stiti knjige, ne radio ne televizija. Je pa mogoče in prav potrebno sodelovanje vseh treh medijev. Naša dolžnost je, dolžnost vseh nas je stalno skrbeti za vzbujanje po­ trebe po knjigi, zlasti pri mladih ljudeh. Dostopnost do knjige je eden osnovnih pogojev za branje, dostopnost pa lahko omogočimo s primerno ceno knjige, z ugodnostmi pri nakupu in z dobro razvito in za­ loženo knjižnično mrežo. Avtor predlaga za dosego teh ciljev več konkretnih ukrepov, med katerimi postavlja na prvo mesto izpopolni­ tev in razvoj mreže splošnoizobra­ ževalnih knjižnic. Ne le zaradi svoje s knjižnicami tesno povezane vsebine, tudi zaradi svoje notranje kvalitete, tehtnosti in aktualnosti knjigo toplo priporo­ čamo vsem knjižničarjem, da si jo preberejo, saj bodo v njej našli mar- sikak dober napotek in navodilo za svoje delo. Spodbudila jih bo k raz­ mišljanju o marsikaterih problemih, na katere vsakodnevno zadevajo. Milka Grgič Knjižnica 19(1975)1-4 149