URN_NBN_SI_DOC-ISCSUABD

tev Kalanovega sklada. Zato je A lbert Rajer, ravnatelj Goriške knjižnice, nato p rebral ustanovitveni akt, ki ga je zbor z odobra­ vanjem potrdil in tako je bil 7. novem bra 1974 ustanovljen K ala­ nov sklad, ki bo omogočal mladim, perspektivnim slovenskim knjiž­ ničnim delavcem izpopolnjevanje in specializiranje na področju knjižničarske stroke te r nagrajeval strokovna dela s področja teori­ je in prakse knjižničarstva. V opoldanskem odm oru so si udeleženci lahko ogledali razsta­ vo redkih rokopisnih in tiskanih dragocenosti NUK in njenega zgo­ dovinskega razvoja. V razstavni dvorani SAZÜ pa je bila razstav­ ljena bibliotekarska literatura, ki je bila postavljena ob proslavi 25-letnice Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije. Popoldne je najprej B ranko Reisp v zanim ivem referatu raz­ pravljal o gradivu za zgodovino knjižnic na Slovenskem. To gradi­ vo bo pom em bna osnova za nadaljnjo podrobnejšo zgodovinsko ob­ delavo naših knjižnic. Nato je ravnatelj Visokošolske in študijske knjižnice v M ariboru B runo H artm an govoril o visokošolskem knjiž­ ničnem sistemu. V referatu je prikazal razvoj visokošolskega knjižni­ čarskega sistem a v svetu in razvoj te r stanje tega sistem a na Slo­ venskem te r podal predloge za njegovo izpopolnitev. V živahni raz­ pravi so govorniki referenta še dopolnili. Pom em bna je bila misel, da se m oramo zavedati, da je visokošolski knjižnični sistem le del enotnega sistema, ki vključuje tudi splošnoizobraževalne in druge knjižnice. K er bomo v kratkem dobili v Sloveniji že tre tji bibliobus (sre­ di novem bra), je bilo drugi dan dopoldne zborovanje posvečeno u vajan ju bibliobusne službe v Sloveniji. Teoretično je obdelal pro­ blem bibliobusne službe v svojem referatu ravnatelj Delavske knjiž­ nice v L jubljani Avgust Vižintin, praktične izkušnje skoraj dvelet­ ne bibliobusne prakse na obalnem področju pa je razgrnil pred zbrane ravnatelj koprske študijske knjižnice A ndrej Jelačin, ki je svoje izsledke podkrepil tudi z analizo socialne stru k tu re bralcev. R azprava o obeh referatih je bila zelo živahna in je opozorila tudi na prizadevanja knjižničarjev na drugih področjih Slovenije, da bi dobili svoje bibliobuse. O tem, kako so se pripravili na uvedbo bi- bliobusa na m ariborskem področju, je govoril ravnatelj M ariborske knjižnice Ignac Kamenik, ki je med drugim z zadovoljstvom poro­ čal o dobrem sodelovanju s sosednjim i občinami, saj bo bibliobus vozil tudi na področje občine Lenart, Radlje ob D ravi in Slovenska Bistrica. Po končani razpravi so si knjižničarji ogledali še bibliobus Delavske knjižnice v Ljubljani. Po tem pa so lahko obiskali še ba­ ročno semeniško knjižnico.