URN_NBN_SI_DOC-INHVPUHG

P rim erjav a porabljenih sredstev za knjižnično gradivo je tak- šnale: S redstva, p o rab ljen a za n ak u p gradiva 1978 1979 razlik a v «/• U niverza v Ljubljani 19,061.890 23,130.652 +4,068.762 +21,3 U niverza v M ariboru 3,334.298 4,792.766 +1,458.468 +43,7 Skupaj 22,396.188 27,923.418 +5,527.230 +24,6 Obisk v knjižnicah in izposoja gradiva rasteta na obeh sloven­ skih univerzah, k ar je vsekakor dokaz, da se univerzne knjižnice zavedajo svoje glavne naloge in da se trudijo, da bi uporabnikom posredovale čimveč gradiva, h rati pa tudi dokaz, da uporabniki knjižnice potrebujejo. Čeprav vemo, da nam podatki o obisku in izposoji pokažejo le del knjižnične dejavnosti, so vendarle prav ti podatki tisti, ki pričajo o tem, da so naše univerzne knjižnice še kako žive in trdno povezane v procesu visokošolskega študija pri nas. V letu 1979 se je obisk bolj povečal v knjižnicah m ariborske u n iv er z e, izp o so ja p a n a ra sla na ob eh u n iv e r z a h v en a k em ob segu . 1978 O b i s k 1979 razlika v U niverza v Ljubljani 459.400 475.010 + 15.610 3,3 U niverza v Mariboru 155.380 169.891 + 14.511 9,3 Skupaj 614.780 644.901 + 30.121 4.8 I z p O S o j a 1977 1978 razlika v •/• U niverza v L jubljani 919.612 997.969 + 78.357 8,5 U niverza v Mariboru 217.179 235.718 + 18.539 8,5 Skupaj 1,136.791 1,233.687 + 96.896 8,5 Zanim ivo je tudi izračunati, kako se v knjižnicah obeh uni­ verz knjižnično gradivo obrača. Tu so razlike med Ljubljano in M ariborom precejšnje. Na ljubljanski univerzi je več starejših knjiž­ nic, ki hranijo poleg gradiva, ki je danes aktualno, m arsikaj, kar je bolj arhivskega pom ena in bi bolj sodilo v skupen depo kot v same faku ltetne knjižnice. Vse knjižnice ljubljanske univerze so v letu 1979 izposodile 45 °/o celotne knjižne zaloge; brez NUK, ki