URN_NBN_SI_DOC-INHVPUHG

Delež nakupa v celotni nabavi kaže v glavnem podobne odstot­ ke kot v letu 1978. Na ljubljanski univerzi nakupujejo knjižnice 44*/o od vsega nabavljenega gradiva, knjižnice brez NUK, ki dobiva obvezne izvode, pa 69,8 % od vsega nabavljenega gradiva. Na m a­ riborski univerzi so knjižnice kupile 36,2% od vsega nabavljenega gradiva, knjižnice brez UKM, ki tudi dobiva obvezne prim erke, pa 73,9 °/o od vsega nabavljenega gradiva. V tem pregledu nismo an a­ lizirali, koliko gradiva dobe knjižnice z zamenjavo in kakšen je delež tako im enovanih »darov«. M orda bi kazalo v prihodnje to vprašanje raziskati. Število tekočih periodičnih publikacij, ki jih knjižnice preje­ majo v obravnavanem letu, je podatek, ki nas vsako leto preseneča. Če vemo, kakšnega pom ena so periodične publikacije zlasti za raz­ iskovalno delo, in če upoštevamo, da si vsaka knjižnica prizadeva, da bi pri posameznih naslovih obdržala kontinuiteto, je prav pre­ senetljivo, kako število tekočih publikacij pri nekaterih knjižnicah niha. Ali gre tu za finančne težave, za ne dovolj prem išljeno na­ bavno politiko, ali pa preprosto za m alom arno izpolnjevanje statistič­ nih vprašalnikov? Ta trenutek imamo vse prem alo podatkov, da bi lahko odgovorili na to vprašanje. Za ilustracijo objavljam o obe p ri­ m erjavi 1977—1978 in 1978—1979: T ekoče periodične p ub likacije 1977 1978 razlika v •/» U niverza v L jubljani 16.262 17.398 + 1.136 + 6,9 U niverza v M ariboru 3.312 2.263 -1 .0 4 9 -3 1 ,6 Skupaj 19.574 19.661 + 87 -0 ,4 T ekoče periodične p u blik acije 1978 1979 razlika v •/• U niverza v L jubljani 17.398 16.842 -5 5 6 -3 ,1 U niverza v M ariboru 2.263 2.528 + 265 + 11,7 Skupaj 19.661 19.370 -2 9 1 -1 ,4 S redstva za nakup knjižničnega gradiva so se, kot vsa prejšnja leta, tudi v letu 1979 povečala na obeh univerzah, vendar gre žal večji del tega povečanja na račun višjih cen gradiva.