URN_NBN_SI_DOC-ILXCYQQG

časopis Delo — Ljubljana. A. Bajec — R. Kolarič — M. Rupel: Slovenska slovnica. Ljub­ ljana, DZS 1971. Slovar slovenskega knjižnega jezika. I. II. Ljubljana, DZS 1970 in 1975. Slovenski pravopis. Ljubljana, DZS 1962, Zgodovina slovenske­ ga slovstva. I. Ljubljana, SM 1956. Zgodovina slovenskega slovstva. I. Ljubljana, SM 1956. Gams Ivan (ur.): Slovenska kraška terminologija. Ljubljana, 1973. Jurančič Janko: Srbohrvatsko-sloveski slovar. Ljubljana, DZS 1955 in 1972. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana, DZS 1972. Bajec Jože: Slovenski časniki in časopisi 1937—1945. Ljubljana, NUK 1973. Kmecl Matjaž: Zakladi Slovenije. Ljubljana, CZ 1979. Mal Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Celje, Mohorjeva družba 1928. Zgodovina Slovencev. Ljubljana, CZ 1979. Biber Dušan: Nacizem in Nemci v Jugoslaviji 1933—1941. Ljubljana, CZ 1966. Munda Jože: Bibliografija Cankarjeve založbe 1945—1974. Ljubljana, CZ 1975. Seveda se zastavlja vprašanje, ali nas Slovence ta izbor naslo­ vov adekvatno predstavlja. M anjkajo na prim er: obstoječi prevodi slovenske poezije v angleški jezik, nekatere publikacije o likovni umetnosti, glasbi, folklori, geografiji, šolstvu, zgodovini, zgodovini NOB. (Tisk iz NOB je predstavljen v Bajčevi bibliografiji 1973.) Izbor publikacij SAZU, Slovenske izseljenske matice ter revija Rodna gruda bi prav tako sodili semkaj, v priročno biblioteko te čitalnice. Zdi se, da je glede Jugoslavije situacija podobna, četudi je se­ znam publikacij precej daljši: posamezna področja so zelo neenako­ merno zastopana (na prim er novejše obdobje, sam oupravljanje itd.). Morda izbor ni dovolj pretehtan. Beograjska založba »Prosveta« pokriva ves jugoslovanski pro­ stor, kot mi je povedala prijazna bibliotekarka jugoslovanskega oddelka Ružiča Popovič. Naši republiški in zvezni organi bi morali prek svojih predstavnikov bolj sodelovati z njo, kakor so doslej! Založba skrbi ne le za jugoslovanski delež v European Division Reading Room, ampak tudi za jugoslovanski knjižni fond v Kon­ gresni knjižnici sploh.