URN_NBN_SI_DOC-HWOMCXI0

z'je rm en ci iuu na Voglejh okovane, od z n o tra j so ti p latelci z’d vej,mi platnicam i, v c a ssu tu d i rezdileni v’stran ice dnu s’tim zam erkuvajinam na k ra jih .« (O rbis, 41.) Sedem deset let k asn e je se j e k n j i g a spet p o jav ila, to pol v P ohlinovem Besedišču. Še zm erom je bila sam a, a k e r j e im ela v n jem z n a k lo n jen o stjo dodano p ojasnilo, da je s ta ra beseda, in v G losarju «e en k rat, da jo im ajo vsi slovanski narodi, pri nas p a da j e izum rla, je k a r čez noč dobila dom ovinsko p rav ico tu d i n a K ra n jsk em , k a k o r jo je b ila za rad i (neposrednega vpliva k ajkavcev že m aio p rej na Š tajerskem in v P rek m urju. O d tod so jo poznali Popovič. Kiizm ič (prim . njegovo Kniigo m olitveno, 178)), Alič, D ajn k o (Lelirb., 99) in seveda tudi M urko, ki ji je le ta 1833 nap isal tak o toplo p riporočilo. P a g le j: n asled n je g a leta j e sestavil D o len jec Jožef K ek z M etelkovo pom očjo slovar za šolsko rabo in v n je m že sto ji: k n i g a , b u k v e , d a s B u c h . In v p o sv etilu Bledweisovih N ovic 1843: » . . . v slo ven­ skim n atisn en e b u k v e (knige) bodo zvesto pregledane.« K ako je ra v n a l P reše ren ? Besedo b u k v e je zapisal de­ v e tk ra t, k n j i g o trik ra t. K a d ar je govoril o slovenskih s tv a ­ re h (Nova p is a rija , zasebna pism a), je izb ra l p rv i izraz, če se j e no rčev al ali če je m islil na ostale Slovane, se je odločil za d ru g e g a (prim . puščico o Č opovih k n jig ah -fig a h ali sonet o šalo- b ard ah ). Sodobniki so bili za te o d tenke povečini gluhi, samo posam ezniki so ga posnem ali. Med njim i je šel n a jd lje S trita r. Potem ko jc bil že sam u p o rab il k n j i g o v zg odnjih spisih in ko je bil M arn (jez. 1866, 14) ugotovil, da je ta beseda zm a­ gala, je p rije l za m etlo in čistil iz svojih in tu jih del vse, k a r se mu jc zdelo p ap irn ato , in p ri tem za g ren jen o učil: »Jaz še vedno berem sta re b u k v e, k o d ru g i č ita jo nove knjig e.« (SG 1868, 163.) A m pak nič se ni dalo več n ap rav iti. K n j i g a je iz­ rin ila besedo b u k v e do danes toliko na rob, d a jo zapišejo pisaitelji k večjem u v prem em govoru k m ečk ih lju d i, v v sak d a­ njem ž iv lje n ju pa jo tudi slišim o bolj redko, navadno s s ta rin ­ skim ali satiričn im prizvokom (gorske, črne, sa n jsk e b u k v e; v b ukve b u ljiti). Vzporedno z vojsko m ed b u k v a m i in k n j i g o se j e ve­ čala želja, n a jti p rim ern o besedo za prostor, k j e r se k n jig e zbirajo, h ra n ijo , izposojajo in b erejo , pa n aj bo s p e lja n a iz tega ali o n eg a korena. B u k v e in k n j i g a niti d an d a n es nista odložili orožja, zakaj p re m a g a n k a k a r noče oditi, b a h a se s p r e ­ teklostjo in nekam p ri moči j e še, zm agovalka pa bi ra d a s so­ b o jev n ik i vred reč čim prej končala. To j e boj d v e h častiljivih, en a k o v red n ih nasprotnikov. K n j i ž n i c a in n je n e soznačnice