URN_NBN_SI_DOC-HR7D0H59

nejše metode dela, predvsem avtomat­ ske naprave za obdelavo podatkov in moderno reprografijo. Misli in načrti tega pogovora so temelj razprav v naši reviji. Tudi članki, ki imajo izrazito teoretičen značaj, so končno namenjeni praksi. Med take bi šteli razprave o teoretič­ nih problemih informatike, kot so na primer razprava o semiotiki kot po­ možni disciplini informatike (S. Re- ball, št. 1, str. 11—17), razprava o predmetu informatike (J. Koblitz, št. 2, str. 12—21; št. 3, str. 22—26), raz­ prava o odnosu med informatiko in lingvistiko (L. Hoffmann, št. 3, str. 21) ipd. Druga skupina člankov je teore- tično-praktičnega značaja in sodijo vanjo zlasti obravnave pri poskusih z izdelavo tezavrov. Ker je vprašanje tezavrov tesno povezano tudi z na­ daljnjim razvojem bibliotekarske stvarne klasifikacije in notacije, je primerno, da v naši reviji o tem spre­ govorimo in s tem okvirom tudi ome­ jimo poročilo na nekaj tovrstnih član­ kov. ZIID (Zentral-Institut für Inform a­ tion und Dokumentation), izdajatelj revije Informatika, je sklical za 21. januar 1970 v Berlinu zborovanje o izkušnjah in problemih pri uvajanju elektronske obdelave podatkov v in­ formaciji in dokumentaciji (poročilo v št. 2, str. 22). Na njem so razprav­ ljali o organizaciji informacijske služ­ be, predvsem o povezovanju le-te v enoten sistem informacij okoli IWT- -centra, dalje o tip-projektu R 300, ki so ga izdelali in preskusili v velikem raziskovalnem centru kombinata Ro­ botron za avtomatizacijo obdelave po­ datkov v informatiki, v zvezi s tem projektom pa je 'postavljena vrsta vprašanj in kopica rešitev za nadalj­ njo praktično uporabo projekta, ki naj bi se z letom 1971 začel uvajati v večino informacijskih služb. Glavno predavanje na tem zboro­ vanju je imel direktor ZIID Bertram Winde in je posebej priobčeno v re­ viji (št. 3, str. 9—12: O oblikovanju modernega informacijskega sistema za znanost in tehniko — IWT). V njem opozarja avtor najprej na te­ meljne (organizacijske) probleme pri razvoju informacijskih služb, dalje na tiste osnovne korake, ki jih je treba narediti, da bo projekt R 300 v praksi učinkovit in združen z najvišjim eko­ nomskim efektom, in končno na nuj­ nost, da se po projektu R 300 izdela preskusni sistem na fondu od 1000 do 2000 dokumentov in glede na 50 do 100 tipičnih iskalnih vprašanj oziroma tipičnih profilov uporabnikov. Ta test naj bi dal odgovore na naslednja kon­ kretna vprašanja: kakšne osnovne in kakšne obrobne informacije naj zbira in daje določeni delni člen v sistemu informacijske službe, katere besede naj sestavljajo jedro njegovega be­ sednega zaklada, kolikšno naj bo sred­ nje število deskriptorjev v njegovem tezavru oziroma kategorij njegove si­ stematike, kako specifični naj bodo deskriptorji in kakšen naj bo s tem v zvezi obseg tezavra oziroma globina indeksiranja dokumentov, da se ob specifičnem iskanju na eni strani ne sproži v odgovorih preveč balasta, ob generalnem iskanju na drugi strani pa zopet ne premalo odgovorov. Teoretično razpravo o tezavrih je napisal Werner Pressler: Pomen, zgradba in preskus tezavra (št. 6, str. 4—18). Ob nenehno rastoči poplavi in­ formacij in ob vedno številnejših zah­ tevkih po informacijah je nujen po­ goj uspešnega informiranja, da se ustvari skupen in enoten jezik tako za beleženje kot iskanje informacij, predvsem če pomislimo na uporabo avtomatike pri teh poslih. Narav­ ni jezik je treba preoblikovati s pomočjo enotnih deskriptorjev za vse sozvočne ali enakozvočne izraze (sinonime in homonime) in z njimi kolikor mogoče ukrotiti njegovo pre­ kipevajočo semantično moč. Tezaver je zbirka takih deskriptorjev pa tudi nedeskriptorjev (kazalk, ki kažejo na deskriptorje) in obenem sistem, ki s podrejenimi in nadrejenimi deskrip­ torji odkriva odnose med njimi, pri čemer ne gre prav nič za ustvarjanje 188