URN_NBN_SI_DOC-HQYGWVIW

informacije, za telefon, za stranišča, za prvo pomoč, za prepoved kajenja itd. Pomembna prvina knjižničarskega javnega dela Pristaviti moram tudi, da vprašanja identitete knjižnice nismo skoraj nikjer zadovoljivo rešili, tudi v NUK ne. Se najbolje imajo to urejeno v novi mariborski univerzitetni knjižnici, kjer so 2 novo stavbo pridobili tudi novo no­ tranjo ureditev z napisi v r e d . Res je, da so tudi za najmanjši ukrep v smislu krepitve identitete knjižnice potrebna finančna sredstva. Pa vendar tudi vse to ni takšen izdatek, da ga ni bi zmogli ob upo­ števanju koristi, ki jih bo imela knjižnica z nazornejšim prikazom svojega dela in storitev. V neki manjši nemški knjižnici so izračunali, da so jih napisi veljali okroglo 1 5o nemških mark. Ce računamo, da so cene v Nemčiji višje kot pri nas, potem bi pri nas to veljalo okroglo kakšne 1,5 do dva milijona dinarjev. Mar­ sikaj pa se da storiti tudi z lastno iznajdljivostjo in 2 domačimi materiali. Vsekakor to ni strošek, ki bi nas lahko odvrnil od te nujne naloge. Prav bi seveda bilo, če bi tu angažirali tudi strokovnjaka, ki bi nam 2 nasvetom ali tudi sicer ročno pomagal pri tej nalogi. Res je, da knjižničarji - in nihče bolje kot oni - najbolje vedo, kaj je treba 2 apisati 2 a uporabnika. Toda kako zapisati, da bo uporabniku tudi razumljivo, da bo učinkovito, to je treba včasih prepustiti strokovnjaku. Zato, pravim, da bi bilo dobro razmisliti o predlogu, da bi se takšne naloge lotili družno s skupnimi napori, ali pa da bi preprosto uporabili že dane rešitve. Vse to govorim v želji, da bi tudi v knjižnicah storili več za lastno identiteto, za lastno podobo, in v prepri­ čanju, da se bomo v prihodnje te naloge tudi odgovorno lotili in jo začeli uresničevati. Saj konec koncev gre za udejanjanje enega najbolj vidnih in tudi i 2 redno pomembnih prvin našega bibliotekarskega javnega dela, našega pose­ bnega mesta v javnosti.