URN_NBN_SI_DOC-HPMFS21Q

je v resnici nekoliko drugačno. Vzemimo za p rim er samo Iv ana C ank arja. 7, izpuščenim i deli, ki jih b ibliografija ne n avaja (II servo Bortolo, T rsi 1945; m adžarski pre­ vod K ralju na Betajnovi, 1948; K asztan osoblivvego gatunku, V ar­ šava 1959) p rid e naš pisatelj s četr­ tega na tretje mesto z 19 knjigam i v 11 jezikih. Torej bi po tej biblio­ g rafiji še ne smeli delati zaključ­ kov, ker njeni podatki niso povsem zanesljivi. T u n aj navedem o še ne­ k aj prevodov, za k atere naša bi- b io g ra fija ne ve, čep rav bi m orali b iti v njej: Radovan Zogovič, Pesn’ o žizni tovarišča Tito. Moskva 1945; Radovan Zogovič, Pesen za biogra- fijata na d ru g arja Tito, S ofija 1947; F ran ce Bevk. Pastierci, Bratislava 1948; F ran M ilčinski, Slovenische V olksm ärchen, K laeen fu rt 1948; Karel M auser, K aplan Klemens, Zürich 1955; F1 ranče Bevk. Lu Bam- b inaia. Zurigo 1957; Anton T rste­ njak, T ra gli uom ini, Milano 1957; F ran ce Bevk, Den staerke Peter, Köbenliavn 1959; Prežihov Voranc, Landysi, M oskva 1959; Josip Ju r­ čič, C om m entarii de vita et rebus gestis Georgii K ozjak, m ilitis iani- tiarii sloveni. Rom a 1959; F. S. F inžgar, D ie Magd A nnerl, Regens­ b u rg 1959; Francois do Sales F inž­ gar. Iztok sous le soleil de la liber- te, Paris 1959; F rance Bevk. Ragaz- zi soli, Torino 1959; Vuk Stefano­ vič K aradžič, Srbske lidove pohad- ky, P raga 1959. V bibliografiji je od 94 pisateljev 22 slovenskih, ki im ajo zabeleženih 6-6 knjig od 360, k a r jih brošura skupaj prinaša. To je torej slaba šestina vsega gradiva. K ritike je potreben tu di indeks na koncu knjige, ki je posnet po Iudex T ranslationum . Tam je uve­ den princip razdelitve prevodov po državah in ne po jezikih. T ak a ap lik acija svetovne bibliografije prevodov v m alem jugoslovanskem m erilu ni potrebna, ker povzroči sam o nejasnosti in zmedo. Nemški prevodi so n. pr. citirani pri štirih državah: A vstriji, Z ahodni Nemčiji, Vzhodni iNemčiji in Švici, s čimer so izgubi pregled nad vsemi nem ­ škim i prevodi. Pod Češkoslovaško so n. pr. zopet pomešani češki in slovaški prevodi med seboj, edino pri nekaterih slovaških prevodih sta a v to rja dodala v oklep aju (slov.). In vendar se v bibliografiji zdaj štejejo za češke prevode ne­ kateri, ki so slovaški: n. pr. F inž­ gar. Pod slobodnym sinkom (1948) in Ciril Kosmač, Ja rn y den (1957), k ak o r se po drugi strani šteje za zahodnonem ški prevod C a n k arjev a k n jig a Aus dem F lorianital, ki je izšla v Celovcu 1947. V knjižici to­ re j nd nobenega p reg led a prevodov po jezikih, k a r je seveda velika po­ m anjkljivost in ned osta tek. Zanim i­ vo je tudi, d a b ibliografija ne po­ zna za obravnavano obdobje nobe­ nega španskega prevoda. In vendar sta izšla k a r dva; Rocuerdos de Eslovenia (Buenos Aires, tiskano že 1948, izšlo 1955). ki jih je izdala S lovenka V anda Čehovin, in Poesia eslovena (M adrid 1956). ki ie delo Španko M arije C astro de Gil in je izšlo kot sep aratn a zb irka s študijo o slovenski poeziji iz »Revista de L iteratura«. Med knjižne prevode bi lahko šteli tudi obsežno študijo Bartolom eja C alvija Fonti italiane c latine nel Prešeren m aggiore (To­ rino 1959), ki je v njej preveden pretežni del Prešernove poezije v italijan sk i jezik. B rošura Jugoslovenska književ­ nost u inostranstvu je gotovo po­ trebna in upravičena, ker nam nudi pregled n ad tistim lite ra rn im g ra­ divom iz jugoslovanskih književ­ nosti, ki je v poldrugem desetletju po osvoboditvi prodrlo v široki svet v osem indvajset joziiikiih. D a je nam sliko, kam vse je segla in h k rati kaže, za k atera dela iz jugoslovan­ skih književn o sti se tu jin a n a jb o lj zanim a. Ce bi bila bibliografija te­ ga gradiva še tudi m alo bolj vestno izdelana, bi bile potrebe interesen­ ta zanjo tudi u zadovoljene. France D obrovoljc.