URN_NBN_SI_DOC-HNH8ZW8K

hoče obdržati ali celo uveljaviti, se mora spoprijeti z vedno novimi spo­ znanji in nalogami ter spodbudami in izzivi svojega poklica. Nič manj kakor industrijska tehnologija pa pretresajo naš planet revolucionarna družbena vrenja, ki silijo vsakega posameznika, da se znajde v kon­ fliktnih situacijah sodobnega razrvanega sveta. Zato je nujno potrebno, da se neprestano in vedno znova inform ira ter opredeljuje. Gospodar­ sko, politično in družbeno tekmovanje spodbuja tudi državne strukture k prizadevanjem, ki naj bi vodila množice k poklicnemu izpopolnjevanju pa tudi k intenzivnejšemu kulturnem u izživljanju. V času, ko je druž­ beni vzpon tako zelo odvisen od stopnje izobraženosti, so možnosti, ki jih daje družba na poti do izobraževanja, najostrejša ločnica socialne dife­ renciacije. Razredna opredeljenost in razredne koristi pa tudi večja ali m anjša razvitost te družbe so namreč osnove za izobrazbo množic ali pa samo elite. S tem je pomen knjige, ki je bila še do pred nedavnim edini in je tudi danes glavni nosilec znanja in izobraževanja, silno narastel. Po­ stala je tržno blago, s katerim se je dalo dobro zaslužiti in umazano špekulirati. Po drugi svetovni vojni so se nam reč tiskarski postopki iz­ redno pocenili in tako rekoč čez noč so knjige v velikanskih množičnih nakladah (kot »paperback« ali »livre de poche«) preplavile trg. Najpo­ membnejša dela svetovne književnosti, predvsem pa celi plazovi lite­ rarn e plaže so na voljo množicam, ki morajo samo seči po njih. Prišlo je do »revolucije knjige« (kakor ta pojav imenuje francoski publicist Robert Escarpit) z vsemi družbenimi implikacijami, ki jih prinašajo množični pojavi. Francoski pesnik Pierre Emanuel [1] obtožuje gospodarstvo, »v kate­ rem je založništvo podrejeno istim zakonom rentabilnosti kot vse druge industrije in ki torej pušča vse manj in manj prostora literaturi, pač pa vse več in več prostora priložnostnim informacijskim spisom, v katerih moderni človek, ta sociološki narcisnik, spozna sebe v ogledalu in s po­ močjo katerega si svojo podobo znova meče v obraz.« Leposlovna knjiga se kljub velikim in cenenim nakladam vedno bolj um ika drugim pod­ ročjem, ki bolj neposredno ponujajo svoje informacije: strokovni, po­ ljudnoznanstveni, posebno pa poučno pripovedni knjigi. P ri tem moramo upoštevati, da knjiga res ni več edini nosilec zna­ nja in da se upravičeno vedno bolj poudarja vloga množičnih občil ter vsega tistega, k ar imenujemo »neknjižno gradivo« [2]. Radio, televizija, film ali celo najbanalnejša tekoča slikanica že danes v mnogih prim erih nadomeščajo tekst. Če k tem u prištejem o še tista občila z informacijami, ki ne tečejo po besedni zapovrstnosti v tisku in reprodukciji, kot so to filmski trakovi, diapozitivi, fotografije, gramofonske plošče, magneto­ fonski trakovi, magnetoskopski posnetki in kasetirani teksti, ki jih je mogoče brati prek televizorjev, smo našteli večino tega, k ar danes s knjigam i bolj ali m anj uspešno tekmuje. Poleg naštetih dobiva knjiga — vsaj po m nenju nekaterih — po­ sebno nevarnega tekmeca: računalnik, ki na sorazmerno m ajhnem pro­ storu nakopiči neslutene množine lahko dostopnih podatkov z vseh pod­ ročij človeškega znanja. Prvotnem u navdušenju ob uvedbi računalnikov,