URN_NBN_SI_DOC-HNBH6NAG

Zavedajoč se, da so dobri kadri eden izmed poglavitnih tem eljev v sodobnem knjižničarstvu, je Društvo bibliotekarjev Slovenije analizi­ ralo pereče stanje knjižničarskega kadra v Sloveniji in naznačilo nje­ govo rešitev. Kot rdeča n it se v sklepih in resolucijah občnih zborov in strokovnih posvetovanj društva vlečejo m isel o pom em bnosti knjiž­ ničarskega študija, vzpodbuda, da se to vprašanje čim prej reši, in tudi konkretni predlogi za njegovo rešitev. Tako priporoča na prim er reso­ lucija dvodnevnega posvetovanja v Ljubljani leta 1958 Svetu LRS za kulturo in prosveto, naj ustanovi v šolskem letu 1959/60 dvoletno šolo za knjižničarje in arhivske pomočnike, resolucija posvetovanja in obč­ nega zbora leta 1960 v M ariboru pa zahteva bolj sistem atično vzgojo poklicnega kadra in pripravo program a na Višji pedagoški šoli v Ljub­ ljani ozirom a za stopenjski študij na univerzi; resolucija na posvetova­ nju v K opru leta 1961 izraža željo, naj se nadaljuje akcija za čim prejš­ njo uvedbo rednega šolanja višjih in visokih knjižničarskih kadrov na univerzi in priporoča, naj se prirejajo tečaji za pripravnike pred oprav­ ljanjem strokovnih izpitov, sem inarji in strokovna posvetovanja; istega leta objavi Knjižnica (št. 1/4) predlog B ranka Berčiča za uvedbo red­ nega bibliotekarskega šolanja na univerzi pri filozofski fakulteti; na posvetovanju leta 1962 v K ranju nakaže Josip Rijavec v svojem referatu o položaju slovenskih knjižničarskih delavcev rešitev tega problem a na univerzi, v resoluciji pa je bilo poudarjeno, da je izvajanje zakona o knjižnicah tesno povezano s poklicnim strokovnim kadrom in prav tako priporoča razvijanje študija bibliotekarstva in dokum entacije v okviru stopenjskega študija na filozofski fakulteti; zaključki I. sim pozija teh­ nične in znanstvene dokum entacije istega leta v Celju priporočajo, naj se na snujoči višji knjižničarski šoli v Ljubljani odpre tudi sm er za dokum entacijske tehnike; leta 1962 in 1963 se je na posvetovanjih teh­ niških knjižnic v 8 okrajih stalno izražala želja po ustanovitvi stalne bibliotekarske in dokum entacijske šole, bodisi kot sam ostojnega zavoda, bodisi v okviru višje šole ali pa kot posebnega oddelka na univerzi; zadnje strokovno posvetovanje, združeno z občnim zborom v M ariboru leta 1963 odločno zahteva sistem atično šolanje poklicnega kadra, še posebno glede na izvajanje m atične službe. Kot vidimo, se predlog za ustanovitev sam ostojne višje šole pojavlja dvakrat, enkrat skupno z arhivskim i delavci in drugič skupno z doku­ m entalisti — največkrat se izraža želja za uvedbo bibliotekarskega štu­ dija na univerzi pri filozofski fakulteti, redkeje pa vzpodbuda za uved­ bo študija v okviru višje šole, kot dvopredm etna skupina. Po navedenem se zdi, da je m nenje za uvedbo bibliotekarskega študija na filozofski fakulteti trdno in da bi po m nenju večine rešilo vprašanje poklicnega študija p ri nas. Vendar se med našim i knjižničarji, tako kot povsod v svetu, še vedno živo razpravlja o tem, kakšna naj bo