URN_NBN_SI_DOC-HJJ9DOWB

p u stiti tu d i n a odlag aln ih m izah, če tako želijo. V n ek aterih knjižnicah p a u p o ra b n ik i ne sm ejo vračati g rad iv a n a police, ker jim knjižnični red teg a ne dovoljuje. Res je, d a lahko u p o rab n ik i iz n epazljivosti postavijo g rad iv o na n a p a čn o m esto in s tem g rad iv o založijo, v e n d a r lahko to n ap rav ijo tu d i če vračanje g rad iv a na police ni dovoljeno, d a si po svoje rezervirajo g rad iv o za drugič. P ri n ek aterih zbirkah, n p r. zbirkah sta n d a rd o v , je zalo žen o g ra d iv o najverjetneje izgubljeno do naslednje in venture, saj je zelo m alo verjetno, da bi se n ap a čn a lokacija kako d ru g ače odkrila. O b pogostejših in h itrih in v e n ­ tu ra h bi knjižnice lahko dovoljevale, d a v p ro stem p risto p u v zeto g rad iv o u p o ra b n ik i po o gledu v čitalnici vrnejo na svoje m esto. Z ato so občasne in v e n tu re m n o g o bolj p o m em b n e za g rad iv o v p ro stem p risto p u kot za ostalo gradivo. N ajpom em bnejši razlog za in v e n tu ro je u sk laditev kataloga z dejanskim stanjem knjižnične zaloge. Ž e m ajhne razlike (nekaj o d stotkov) m ed k a ta ­ loškim in dejanskim stanjem zaloge zm anjšujejo k ak ovost knjižničnih sto ri­ tev in povzročajo slabo voljo p ri u p o rabnikih. In v e n tu ra knjižničnega g ra d iv a je delo v n o intenzivno , z a m u d n o in d rag o opravilo. Zelo težko jo je izvesti v času o d p rto sti knjižnice ob n em o te n ih sto ritv ah u p o rab n ik o m . U gotavljanje p o šk o d b in kraj tu d i n im a p ra v eg a sm isla, če ne m o rem o h k ra ti ničesar storiti za zm anjšanje izgub. Če k tem u d o d a m o še to, d a knjižničarji večinom a nim ajo radi sp rem em b p ri svojem v sak o d n e v n e m d e lu in zato doživljajo nek atera dela ko t nep rijetn a že z arad i sam ih sp rem em b (m ed taka dela sodijo np r. selitev knjižnice, izločanje g ra d iv a in in v e n tu ra knjižničnega grad iv a), lahko ra z u m em o , zakaj se knjižnice lotevajo in v e n tu r knjižničnega g rad iv a zelo redko. V časih so knjižnice zarad i in v e n tu r ob vnaprejšnjem o p o zo rilu u p o ra b n ik o m zapirali. D anes raje razteg n em o in v en tu ro n a daljše časovno obdobje (kon­ tin u iran in v e n tu rn i popis), tako d a u p o rab n ik i niso p rizad eti. V časih so bili knjižničarji tu in tam celo finančno od g o v o rn i za n a d o m estitev m anjkajočega g rad iv a. Tako je še v ed n o v n e k aterih večinom a m anj razv itih d eželah, kljub tem u d a tak sistem slabo vpliva n a aktivnejšo p o n u d b o gradiva(7). P ritožbe knjižničarjev n a d u p o rab n ik i ob p ro stem p risto p u so običajne in pogoste, h k rati pa knjižničarji brez in v en tu re ne m orejo oceniti količine ali v re d n o sti u k ra d e n ih knjig. Za presojo sm iselnosti nab av e zaščitnega sistem a p ro ti krajam g rad iv je in v en tu ra n u jn o p otrebna. N en azad n je je razlog za in v e n tu ro tu d i raču n o v o d sk i p re d p is o o bveznem p o p isu knjižničnih zalog vsaj n a vsakih p e t let(8). In v e n tu ra d a natančnejši p o d a te k o količini in v red n o sti knjižnične zaloge, ki ga potrebujejo knjižnice za poročila in statistične podatke.