URN_NBN_SI_DOC-HHXGW3K8

Knjižnica 41(1997)4 Uvod Na Primorskem ima knjižničarstvo bogato in dolgo tradicijo. Podobno kot v ostalih razvitejših delih Evrope so tudi pri nas prve knjižnice imeli samostani, nato bogati zasebniki in mesta. Prve oblike javnih ljudskih knjižnic za prebujajoče se prosvetljenske potrebe slovenskega mestnega in podeželske- ga prebivalstva so se začele pojavljati konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja. V drugi polovici 19. stoletja je nacionalno, politično in kulturno osveščanje spodbudilo ustanavljanje bralnih društev s knjižnicami. Številna društva so nastajala po vsem slovenskem etničnem prostoru in seveda tudi na Primor- skem. Vsako društvo je imelo slovanske časnike, časopise in tudi knjižnico. Iz društev so se razvile narodne čitalnice in v njihovem okviru čitalniške knjižnice. Med obema vojnama so knjižnice delovale predvsem v okviru prosvetnih in drugih društev ter šol. Po letu 1926 je zaradi poitalijančevanja in fašističnega terorja na mah je ponehal ves razvoj slovenske kulture, prosvete in knjižničarstva. Cesar ni uničil fašistični teror, je uničila 2.svetovna vojna. Kljub temu pa so na osvobojenih ozemljili že po letu 1944 izdelali smernice za povojno iz- gradnjo ljudskih in drugih knjižnic. Takoj po vojni so se na osnovi uredbe Ministrstva za prosveto začele ustanavljati tudi prve študijske knjižnice. Naloga študijskih knjižnic je bila zadovoljiti potrebe po literaturi za strokov- no, kulturno, izobraževalno in znanstveno delo na določenem območju ter zbiranje domoznanskega gradiva; nastajale pa so z združevanjem že ob- stoječih knjižnic in z vključevanjem knjižnih fondov po vojni podržavljene in zaplenjene imovine. Z združevanjem študijskih in ljudskih knjižnic so se po letu 1971 razvile sodobne splošno-izobraževalne knjižnice, Prve knjižnice na slovenski obali V treh obalnih mestih, Kopru, Izoli in Piranu, se prve omembe samostanskih in drugih knjižnic pojavijo zelo zgodaj. V XV. stoletje datira več rokopisov- antifonarijev, ki so jih izdelovali v frančiškanskem samostanu sv.Ane v Kopru. Samostan sv.Ane kot tudi kasneje ustanovljeni kapucinski samostan sv.Marte sta imela bogata knjižna fonda s številnimi rokopisi, prvotiski in drugim dragocenim gradivom iz XVI., XVII. in XVIII. stoletja, pretežno v italijanskem in latinskem jeziku. Te knjige so bile natisnjene večinoma v 1 2 6 beneških tiskarnah.