URN_NBN_SI_DOC-HHDPZGIU

Uvod Sedanji način življenja in nove inform acijske tehnologije večajo dokum entar­ no in knjižnično gradivo, po drugi strani pa se kakovost življenja slabša in duhovne stvaritve ustvarjalcev nastajajo na manj obstojnih materialih. Preventivno varovanje in zaščita gradiv sta zato vse bolj pomembna. Medtem ko smo do nedavnega g o vo rili največ o varovanju pisne kulturne dediščine in s tem dajali prednost konzervaciji gradiv, opažamo sedaj po vsem svetu prem ik v smeri preventivnega varovanja in zaščite nastajajočega gradiva in varovanja gradiv v smislu pisne dediščine prihodnosti. Na področju varovanja in zaščite gradiv se srečujemo z dvema med seboj navidezno nezdružljivim a problemoma: - na eni strani je zahteva po pospešeni uporabi in dostopnosti gradiv, ki sorazmerno hitro nastajajo s pomočjo informacijske, kom unikacijske in založniške tehnologije na vseh področjih človekovega ustvarjanja; - na drugi strani pa je vprašanje, kako razvijati nove metode in tehnike varovanja, da bi gradivo čim bolj zaščitili in s tem podaljšali njegov življenjski ciklus. Obe funkciji sta danes zd ru žljivi z ustrezno opremo in tehnologijo, ki ju ponuja sodobna informacijska družba. Strategijo varovanja lahko uresničujemo z: - zaščito intelektualne vsebine zapisa s prenosom na druge nosilce in /a li - zaščito originalne fizične oblike knjižničnega, dokumentarnega ali a rh iv­ skega gradiva. Kulturno-zgodovinske dobrine, kot so deli knjižničnega gradiva, arhivsko gradivo, pisno gradivo, ki ga hranijo muzeji in galerije, predstavlja del zgodovine, del ku ltu re kakega naroda in kot takšnega ga je treba tudi pravilno shranjevati, zaščititi pred ško d ljivim i v p liv i in z njim pravilno ravnati. Z nastajajočim gradivom je potrebno prav tako bolj skrbno in preu­ darno ravnati. Nevarnosti, ki grozijo gradivu, so sicer znane, vendar delavci- strokovnjaki in predvsem vodstveni kadri ne poudarjajo dovolj glasno posledic nestro­ kovnega ravnanja.