URN_NBN_SI_DOC-HFVZEYF5

tu, a pred vojno ni dobila lastne stav­ be. L. 1944 je bila v varšavski vstaji uničena in po vojni je bilo treba za­ četi znova. Do danes je narastla na 2 milijona enot in nova stavba je po­ stala nujno potrebna. Vicedirektor Narodne knjižnice B. Horodyski piše o Funkcionalnem pro­ gramu nove stavbe Narodne knjiž­ nice. Ena najtežjih nalog, ki lahko doleti bibliotekarja, je projektiranje nove stavbe za knjižnico. Pripraviti je treba program zahtev, ki jih bo mo­ rala knjižnica izpolnjevati. Pri tem se ne smemo toliko ozirati na trenut­ no stanje knjižnice, ampak se mora­ mo zamisliti v prihodnost in pred­ videti stopnjo naraščanja potreb. Grozita nam — kot vsakemu projek­ tantu — dve skrajnosti: preveč bujna domišljija ali pa njeno popolno po­ manjkanje. V sredi pa je temeljito poznavanje nalog bodoče knjižnice in optimistični pogled v prihodnost, ven­ dar v mejah realnosti. Skladišče nove knjižnice moramo projektirati za do­ bo 30—40 let. Načrtovanje za daljšo dobo ekonomsko ne bi bilo upraviče­ no, pa tudi zato ni potrebno, ker lah­ ko pričakujemo revolucijo v načinu shranjevanja knjig. Morda bodo do tedaj knjige nadomestili mikroposnet- ki s 60 do 100 stranm i na površini do­ pisnice ali podobno, kar bo sprostilo velike površine skladišč. Nasprotno pa je treba predvideti razvoj katalo­ gov za daljše razdobje; knjižni fondi se lahko hranijo v skladiščih, ki med seboj niso direktno povezana, glavni katalog knjižnice pa mora biti na enem mestu. Upoštevati je tudi treba, da katalogi nekajkrat hitreje narašča­ jo kot število knjig. Programske zah­ teve varšavske Narodne knjižnice predvidevajo prostor za 5 milijonov knjig; to se pravi, da bo knjižnica v prihodnjih 30 letih narastla dva in polkrat. Za kataloge bo 1000 m2 pro­ stora, kar dovoljuje desetkratno po­ večanje sedanjih katalogov. Knjižnica bo imela 4 čitalnice za 100 do 200 lju­ di in 5 čitalnic specialnih zbirk, sku­ paj 700 sedežev. Prostora bo za 800 uslužbencev (danes jih je 550). Ven­ ne zadostuje, če arhitekt vse to ve. Treba mu je pojasniti smotrnost po­ vezave med posameznimi enotami bi- bliotečnega organizma in vzajemno odvisnost, ki izhaja iz delovnega teka in življenjskih potreb knjižnice. Od tega, kako to storimo, je v veliki meri odvisen uspeh projekta. Redakcija Bibliotekarza je prire­ dila sestanek vodilnih poljskih knjiž­ ničnih delavcev z glavnim projektan­ tom, da bi izmenjali mnenja in pri­ pombe o projektu. Iz diskusije po­ vzemamo sledeče; Stavba je projekti­ rana izključno z vidika praktičnosti in funkcionalnosti ne glede na monu­ mentalnost, kar je v skladu s smerni­ cami Unesca. Sestavljena bo iz treh glavnih elementov, skladišča, stavbe za osebje in čitalnic s priročnimi skladišči. Obdana bo z zelenjem, vrto­ vi bodo pa tudi med posameznimi de­ li stavbe, kar bo ustvarjalo prijetno atmosfero za delo bralcev in osebja. Nekateri udeleženci so ugovarjali ši­ roki razprostranjenosti poslopja, ki podaljšuje poti knjige in osebja. Vendar je jasno, da se je, če moramo izbirati med projektom, ki upošteva samo funkcionalnost in čim krajše poti in zato vso knjižnico spravi v tovarniško halo brez svetlobe in zele­ nja, in med takim, ki da prednost udobnemu delovnemu okolju, pa če­ prav na škodo funkcionalnosti, bolje odločiti za drugega. Sicer pa so bili navzoči mnenja, da je v knjižnici, ki obsega 5 do 10 milijonov zvezkov, tež­ ko doseči, da bi bralec dobil knjigo takoj, čeprav si bralci to vedno žele. To je mogoče le v manjših, speciali­ ziranih knjižnicah. Ostali prispevki v letniku so po­ svečeni zgodovini in organizaciji polj­ skega knjižničarstva, metodam dela v knjižnici, delu z bralci, knjižničarstvu v tujini in mednarodnemu sodelova­ nju knjižnic. Marko Kranjec