URN_NBN_SI_DOC-HDV02TGU

kanica. Sprva jemlje otrok slika­ nice kot igračo, šele kasneje najde v njih podobe, ki inu obujajo aso­ ciacije na doživete predmete. Sli­ ka je v prvi dobi važnejša od be­ sede. Kasneje pa se ji pridruži tekst, ki je večina v vezani besedi. Otroška poezija vse od znanih angleških »nursery rhymes« pa do našega Zupančiča in Levstika p ri­ ča o bogastvu, ki je skrito v njej: ritem, melodika, humor, zanimive situacije, pesniške figure. Otroške pesmi lahko pišejo le največji pe­ sniki. V slikanicah in otroški poeziji najpogosteje nastopajo živali. Otrok v vseh starostnih stopnjah sega po zgodbah o živalih. V skladu s tre­ mi glavnimi starostnimi stopnjami v razvoju otroka ločimo tudi žival­ ske zgodbe v tri skupine: zgodbe, v katerih nastopajo živalli kot ljudje, zgodbe, v katerili so živali prikazane kot živali, le da govore, in zgodbe, v katerih živali nasto­ pajo kot živali. Moderni pedagogi mnogo razpravljajo o tem, kako morajo biti opisane živali v zgod­ bah za otroke. Ali je ros nujno, da živali počlovečimo? Čemu pačiti stvari? Pri tem pa moramo seveda razlikovati med pravljico in otro­ ško pesmijo na eni ter realistično povestjo na drugi strani. V razdelku Knjige za šolske otro­ ke razpravlja avtor o naslednjih zvrsteh: pravljici, fantastični in pustolovski zgodbi, pripovedki, pu­ stolovskem romanu, stripu, krim i­ nalnem in detektivskem romanu, otroški povesti, živalski povesti in romanu, basni, epskem pesništvu, zgodovinski povesti in romanu ter slednjič o »dekliški knjigi«. Najpo­ membnejše mesto med otroškimi knjigami imajo pravljice. Ljudske pravljice vseh narodov in dob im a­ jo številne skupne lastnosti. Od tod številne teorije o nastanku oziro­ ma izvoru ljudskih pravljic. Raz­ voj umetne pravljice pa nam lepo označuje njena pot od prvega po­ membnega evropskega pravljičar­ ja Charlesa Perraulta do kralja« pravljic II. Ch. Andersena. Perraul- tove pravljice, zbrane v knjigi Con­ tes de mere l’Oye, so bile namenje­ ne verjetno tedanji salonski družbi, zato so dobili pravljični motivi pri njem nov izruz in obliko — poe­ tičnost, uglajenost, lahkotnost, brez preobloženosti zdidaktiko. Perraul- tu mnogo dolgujeta Jakob in Wilhelm Grimm, ki sta v knjigi Kinder- und Hausmärchen zbrala nemške ljudske pravljice. Njuni nagibi so bili pri tem znanstveni in patriotični. Ta izbor pravljic pa je že v takratni dobi vzbujal pomi­ sleke: adi so res vse te pravljice primerne tudi za otroke? Pri H. Ch. Andersenu je dobila pravljica že avtobiografske poteze. V njegovem pravljično pesniškem realizmu ni zlagane čustvenosti, moč je v srcu, ne v čarodejstvih. Z Andersenom se začenja moderna pravljica. Bistveni elementi ljud­ ske pravljice so ostali, vnesel pa je vanje lirizem in simbolizem. Z njim dobijo pravljice izrazit dvoj­ ni pomen: v njih najdeta prijetno branje odrasli in otrok. Odlično berilo za otroka v pre­ hodni dobi od pravljice do tako imenovanih robin zonad« pred­ stavlja fantastična in pustolovska zgodba. Pisatelj jemlje tu za svoje izhodišče resničnost, ki p a je ne podaja z realističnimi sredstvi, am pak gradi prvenstveno na do­ mišljiji. Ta domišljija se ne razvi­ ja več po zakonitostih pravljice, temveč predvsem iz zakonov otro­ škega domišljijskega sveta. N aj­ boljši primeri za to zvrst so delu: J. Swift. Gulliverjeva potovanja, L. Carroll. Allica v deveti deželi. S. Lagerlöf, Čudovita potovanja Nilsa Holgersona, A. Lindgren, Pika No­ gavička itd. V starostni dobi od 10,—13. leta postane otrok »požiralec knjig«. Priteguje ga vse nenavadno, nape­ to, hlasta za vsebino. Enači se z junakom, pogumnim in sposobnim največjih dejanj. Klasičen 'prim er 92