URN_NBN_SI_DOC-HDOKU8CV

V Sloveniji deluje šest potujočih knjižnic - Ljubljana, M aribor, Nova Gorica, N ovo mesto in Postojna. Pričakujemo, da bo km alu začela delovati tudi sedma, v murskosoboški občini. Ljubljanska potujoča knjižnica je bila konec maja povabljena na drugo skandinavsko srečanje potujočih knjižnic, kjer se je zbralo 500 potujočih knjižničark in knjižničarjev iz 13 držav in 68 vozil. Ko se srečaš s takim številom potujočih knjižnic in si ogledaš vsa ta vozila, se pravzaprav šele dobro zaveš, kakšno bogastvo različnih ponudb in možnosti nudi taka oblika splošnoizobraževalnega knjižničarstva. Število potujočih knjižnic v evropskih deželah je im pozantno: Danska jih im a 50, Norveška 48, Švedska 100, Finska 222, Velika Britanija 700, Francija nekaj sto. Raznolikost in množičnost potujočih knjižnic, ki sem ju opazila ob ogledo­ vanju različnih vozil, me je pripeljala do sklepa, da bi v Sloveniji obvezno morali povečati število takih knjižnic. Če si ogledamo, kje v Sloveniji delujejo potujoče knjižnice, ugotovim o, da večji del Slovenije takšne knjižničnoinfor- m acijske ponudbe ne pozna. Tako te dejavnosti ni na G orenjskem , Koroškem, Celjskem, Kočevskem, Idrijskem.... Če je potujoča knjižnica tista oblika splošnoizobraževalne knjižnice, ki naj bi prišla k bralcem na dom in naj bi obiskovala tiste kraje, kjer ne poznajo nobene oblike knjižničnoinfor- macijske dejavnosti oz. naj bi obiskovala tiste uporabnike, ki sami zaradi različnih razlogov ne morejo v stabilno knjižnico, je belih lis v slovenskem prostoru odločno preveč. Po trd itva h naših evropskih kolegov je potujoča knjižnica tista oblika splošnoizobraževalne knjižnice, ki p ri samem zagonu zahteva precejšnja sredstva, a se ta kasneje večkratno obrestujejo. Na tem mestu polagam na srce vsem splošnoizobraževalnim knjižnicam , ki te dejavnosti v svojih območjih še niso razvile, naj pričnejo razm išljati o njej. Kajti logika je zelo preprosta. Če želimo prid o b iti nove bralke in bralce, ki še ne zahajajo v knjižnico, ki v svojem življenju še niso ra zvili te potrebe, pojdim o m i k njim . Pripeljim o se k njim na njihov hišni prag in jim prijazno ponudim o svoje usluge! Vsi, ki delamo v potujoči knjižnici, poznamo to skušnjo, ko ljudje iz či^te radovednosti stopijo v bibliobus, pogosto je namreč tudi obisk potujoče knjižnice edini zunanji dogodek v kraju - in potem postanejo naši redni člani. A li kot se je izrazila danska kolegica v svojem referatu na skandinavskem srečanju - potujoča knjižnica kot PR (public relations) splošnoizobraževalne knjižnice. Bralci in bralke bodo p ri nas ra zvili svoje bralne interese, se naučili uporabljati usluge, ki jim jih lahko nudim o. Kadar pa njihove potrebe prese­ gajo našo ponudbo, jih pač usmerimo v drugo knjižnico. In tako smo prid o b i­ li nove uporabnike - kar je tudi naš namen. Kajti zaradi lju d i smo, oni nas plačujejo in njim moramo ustreči. Seveda smo sedaj pri vprašanju sredstev, s katerim se otepamo vse knjižnice. Upam, da bo končno sprejet zakon, ki bo om ogočil tako sponzorstvo kot donatorstvo in če bomo knjižničarji znali prepričati potencialne sponzorje,