URN_NBN_SI_DOC-H5NNPEK5

P redm et, ki naj ga obravn av a n aša delovna gru pa, je raz­ deljen na naslednja poglavja, ki jih je vnaprej določil Unesco: A. Vloga narodne knjižnice na bibliografskem področju. B. N arodna k n jižnica kot nacionalno središče za bibliograf­ ske inform acije. C. N acionalne in specialne bibliografije. D. Problem i katalogizacije in klasifikacije. E. Nove m etode in tehnike za urejevanje in iskanje podatkov. F. F unkcije narodne knjižnice, ki se tičejo m ednarodnega so­ delovanja na področju bibliografije. A. Ce velja za velike biblioteke, k ak or ugotavlja L. N. Malcle v svojem C ours de bibliographie na str. 28, da »so danes poklicane za funkcijo, ki jim nekoč ni bila naložena« in d a j s o doslej h ra ­ nile, d ajale v b ran je in včasih posojale, da p a danes dokum enti­ rajo in vodijo«, velja to še posebno za nacionalne biblioteke. Za najvažnejši nalogi nacionalne biblioteke na bibliografskem področju bi postavili sestavo in izdajo bibliografij ter koordina­ cijo bibliografskega dela. D ve drugi, iz tega izvirajoči nalogi, nam ­ reč d ajan je bibliografskih inform acij in m ednarodno sodelovanje, hočemo posebej obravnav ati niže pod B in F. 1. Izm ed b ibliografij, ki naj za n jih izdelavo in tudi objav im a sk rb nacionalna biblioteka, je n a prvem mestu splošna nacio­ nalna bibliografija, tako tekoča, k ak o r retrospektivna. To ni bilo zm eraj tako, k er so v p re jšn jih stoletjih zanjo skrbeli ali posa­ m ezni učenjaki ali izobraženi k n jig arji. S tem, da postajajo nacio­ nalne bibliografije čedalje bolj stvaritve nacionalnih bibliotek, se dviga njih raven in seveda tudi veljava. P a je tudi logično, da je poverjena izdelava nacionalne bibliografije nacionalni biblioteki, saj prejem a le-ta dolžnostne izvode vsega tiska svoje dežele (kar je nujno potrebno za sestavo tekoče bibliografije) in im a ponavadi največji del dom ačih tiskov od n ajstare jših časov (kar je potrebno za sestavo retrospektivne bibliografije); tudi ji je za popolno retro­ spektivno nacionalno bibliografijo na voljo, vsaj v m nogih p ri­ m erih, cen tralni katalog dom ačih tiskov, da po njem lahko ugotovi v drugih kn jižnicah publikacije, ki jih sam a ne bi imela. Samo po sebi je razum ljivo, da imej nacionalna biblioteka tu d i skrb za izdajo seznam ov tekočih periodik. Zelo p rik lad en bi bil urad n i letni seznam , ki bi oznanjal tako živa p eriodika kakor tista, ki so med letom ugasnila. Pri sestavi specialnih biblio grafij je dandanes ustrezni stro­ kovnjak potrebn ejši k ak o r bibliograf, zakaj take bibliografije