URN_NBN_SI_DOC-H0NPK9MO

in form acijsko -doku m entacijskih službah, k a terih cilj je ta k o jšn ja in izčrpna info rm acija o n ajnovejših dosežkih n a določenem strokov­ nem področju. S tro k o v n jak i vseh v rst so se tru d ili in se še tru d ijo , da bi izdelali sistem atiko, po k a te ri bi bilo grad iv o čim h itre je do­ stopno čim širšem u k ro g u uporabnikov. N astali so sistem i, ne­ k a te ri bolj d rugi m an j dobri, v e n d a r pa je tre n u tn o n ajb o lj razšir­ je n sistem U niverzalne decim alne klasifikacije. N ajvečja prednost teg a sistem a je, da so pojm i izraženi s številkam i, ki so vsem n a ­ rodom razum ljive. Č eprav je nastal v dobi, ko je bil p oudarek na h u m an ističn ih vedah in so bile predvsem te upoštevane v osnovni razdelitvi, se im a svoji prožnosti zahvaliti, da se je o hranil in si u trd il m esto celo v dobi, ko so se razrasle naravoslovne in tehniške vede. Princip, da je človeško zn an je celota, ki se potem deli na področja z dekadnim i števili po p otrebi do k ak ršn ek o li podrobnosti, te r možnost, da lah k o povezujem o vrstilce z znakom , ali pa kom ­ b iniram o glavne vrstilce s privesnim i, d a je ta sistem u elastičnost in prilagodljivost. Seveda im a sistem tu d i svoje slabe stra n i in zato tu d i n asprotnike. P ra v to, d a zajem a vsa področja človeške d ejav ­ nosti, ku ltu rn o , znanstveno, gospodarsko, politično, te r da jim želi zagotoviti m esto tu d i v nad aljn jem razvoju — vse to je na eni stra n i njegova velika prednost, na d rug i p a tu d i težavnost. Saj sm o p riča velikanskim političnim in gospodarskim sprem em bam te r ne- sluten em u tehničnem u n ap re d k u — vse to u sk lad iti v enem sistem u ni lah k a naloga. Z ato je sistem podvržen stalnim sprem em bam , k a r otežuje delo b ib lio tek arjem in dokum entalistom , ki m orajo s tem v sklad u p o p rav ljati svoje k arto tek e. M ednarodna organizacija za dokum entacijo (F ederation In te r­ n atio n ale de D ocum entation s sedežem v H aagu), u stan o v ljen a leta 1937 v P arizu, je v svoj program (kot eno izm ed n ajvažnejših n a­ log) sprejela delo za razvoj in izpopolnjevanje U niverzalne deci­ m alne klasifikacije. V to organizacijo so se do danes v k ljučile že skoraj vse države. Jugoslav ijo zastopa že od le ta 1951 Jugosloven- ski c en tar za te h n ičk u i nau čn u dok um entaciju iz Beograda. D ržave članice im ajo svoje k o m iteje ozirom a kom isije, v k a te rih strokov­ n jak i delajo p ri razvoju UDK. Svoje predloge pošiljajo v Haag. N ato pa dobe te predloge v obliki »N otes P« vse države-članice v p retres. Če po tre h m esecih n a p red lag an e sprem em be ni pripom b, so sp rejete in veljavne. V »E xtensions and C orrections« so objav­ ljen e vse sprem em be, izbor sprem em b pa še v »D K -M itteilungen«. Od p rv e izdaje decim alne klasifikacije »Classification Decim ale U niverselle«, k i je ko t p o prav ljeni in dopolnjeni D ew eyev sistem izšla le ta 1899, se je zvrstila že v rsta izdaj in prevodov. Z adnji k a