URN_NBN_SI_DOC-GPFLMQII

Naše m nenje utem eljujem o z dejstvom, da v tako organiziranih in razdrobljenih oddelčnih knjižnicah ni mogoče razvijati dejavnosti, ki bi temeljila na sodobnih načelih bibliotekarstva. Pri tem mislimo na tako knjižnično dejavnost, ki bi nudila uporabniku kompletne usluge. D a n e s nam reč univerzne knjižnice, kot je tudi zapisano v standar­ dih za univerzne knjižnice, niso več samo zbirke knjig ampak infor­ macijske službe, ki postajajo vedno bolj učinkovit in neobhoden d e ­ javnik pri prenosu in nastajanju znanja na univerzi. Z a to standardi predlagajo, da univerzne knjižnice razvijajo tiste službe in opravljajo tiste naloge, ki bodo klasične knjižnice dejansko sprem e­ nile v dejavne informacijske centre. Vse te naloge so zapisane v členu 2.2. standardov, zato jih ne bi posebej navajala. Iz tega lahko povzamemo, da knjižnično dejavnost, kot jo predlagajo standardi, lahko razvijamo le v večjih univerznih knjižni­ cah. V manjših, to je tudi oddelčnih knjižnicah na Filozofski fakulteti, ta k o široko zasnovane dejavnosti ni mogoče v celoti razvijati iz več razlogov. Prvi razlog je nezadostno število zaposlenih v nekaterih knjižni­ cah. V osmih knjižnicah od skupno šestnajstih je zaposlen le po en delavec, ki poleg knjižničarskega dela opravlja še administrativna in tajniška opravila za oddelek. V nekaterih oddelkih pa sploh ni redno zaposlenega delavca in opravljajo knjižničarska opravila pedagoški de­ lavci. D rugi razlog je zelo različna in ponekod mnogo premajhna o d ­ prtost knjižnic za uporabnike. Razpon odprtosti se giblje od šest ur na teden d o šestintrideset ur. T retji razlog pa je v prostorski stiski same zgradbe Filozofske fakultete. M noge knjižnice skladiščijo knjižnično gradivo že po hodnikih in po kabinetih pedagoških delavcev. Z a ra d i naštetih razlogov, oziroma neustreznih pogojev delovanja oddelčnih knjižnic na Filozofski fakulteti, je že močno ovirano delo z u porabniki in tudi zmanjšana dostopnost do gradiva. T udi s finančnega vidika je taka razdrobljenost dela neustrezna, saj so stroški poslovanja večji, ker se v vseh knjižnicah nekatera o p ra ­ vila podvajajo (npr. inventarizacija, katalogizacija ipd.) N a koncu razmišljanja bi navedla še svoj predlog: D o k o n č n o bi problem delovanja oddelčnih knjižnic na Filozofski fakulteti rešili z ustanovitvijo centralne knjižnice. Ker v trenutno obstoječi stavbi tega predloga ni mogoče uresničiti, predlagam vsaj