URN_NBN_SI_DOC-GNN8QOQA

1 . Uvod V začetku je bila beseda. Ta beseda je dala pom en stvarem in stvari so dobile imena. Človek je poskušal besedna sporočila ohraniti na najrazličnejše načine - od risanja simbolov do pisanja (pisave) ni bilo lahko priti. Različnosti jezika so bile najlažje prem agane z risanjem. Prve informacije, ohranjene na stenah, so še danes razumljive. Potem je prišel razvoj jezika, besede so postale vse pomembnejše in pričelo seje obdobje Babilona po vsem svetu. Danes svet išče skupen jezik - pa naj bo to ponovno komunikacija z znaki, kretnjami, kakšnim um etno narejenim jezikom ali kako drugače. Pretok ogromnega števila informacij je svet pomanjšal. Prav tako so ga pomanjšale različne povezave po zraku in kopnem, signali preko satelitov in kablov, televizija, telefoni, telefaksi in računalniški sistemi. Prostorske razdalje niso več ovira. Svet je postal svet informacije, njena moč pa je neizpodbitna, saj na njej temelji vsakršna nasledja predpostavka, pa naj govorimo o znanosti, umeto- sti ali tehniki. Povezovanje manjših sistemov v večje in teh spet v večje in tako naprej je le obratno razmišljanje od odkrivanja atoma do spoznanja nerazumevanja vesolja, ki je, po A.Clarkovih teorijah, (ponovno) enako atomu. Torej sistem v sistemu, makro in m ikrokozmos sestavljena iz enakih členov. 2. Kako iz b e s e d e d o n e -b e s e d e ? Pri razmišljanju o pom enu besed, pojmov in sporočil, pa ne v Platonovem smislu pojmovanja besednih zvez v znaminiti resnici: ali bi roža (vrtnica) drugače dehtela, če bi jo drugače imenovali? ali pa: postane m iza stol če na njej sedimo?, resnici besede na ljubo gre za prastaro legendo o dvornem pesniku. Živel je namreč kralj, kije imel mogočno kraljevino, nepremagljivo vojsko in bogastva vseh vrst. Naročil je dvornem u pesniku, da mu napiše odo o njegovi kraljevini, da se bo ohranila za naslednje rodove. Pesnik mu je čez čas prinesel debel svitek zapiskov, zbral dvorjane in jim ves dan prebiral pesem. Ob koncu je bil kralj sicer z njegovim delom zadovoljen, vendar je menil, da manjka poanta o njegovi moči, veličini in bogastvu. Pesnik se je umaknil in čez daljši čas kot prvič, tokrat prinesel tanjši svitek zapiskov, zbral dvorjane in v kratkem času pesem prebral. Kralj ga je ponovno pohvalil, vendar si je zaželel, da bi nekako bolj zadel bistvo njegove kraljevine, bogastva in moči, da bi zgodovina o tem večno govorila. Pesnik se je za mnoga leta umaknil v samoto. Vrnil seje osivel, shujšan in upognjen. Stopil je pred kralja, ter ga prosil, naj ne skliče dvorjanov, saj je oda, ki si jo je želel, napisana v eni sami besedi. Nato jo je šepnil kralju v uho, se poslovil in odšel v puščavo, kjer je umrl, kralj pa besede ni mogel zapisati, ker ni bila sesta­ vljena iz črk. Ali ni prav to današnji svet informacij, ko je okoli 250.000 strani nekdanjega teksta v A4 formatu, ter približno 600 milijonov besed in simbo­ lov skritih na CD-romu ali v drobnem računalniškem čipu in brez dekoderja