URN_NBN_SI_DOC-GHHWJQZY

N ajbolj zanim ive — s področja organizacije knjižnic — so raz p ra­ v e o regionalnem plan iranju. Izho­ diščni prispevek je napisal Carl Jan sen : Regionalplanung und B üchereistellen. Carl Jan sen p red ­ vsem opozarja na privajeno razlo­ čevanje med m estnim in podežel­ skim knjižničarstvom te r na p re- stru k tu ira n je prebivalstva v Zvez­ ni republiki Nemčiji. Od 1964. leta d alje se je okrepilo regionalno p la­ n iran je knjižnic. P oudarek je zdaj n a okrožjih z močno okrožno kn již­ nico in njenim i izpostavam i. N aj- večji problem pa zadaja povezova­ n je občinskih knjižnic v višjo re ­ gionalno enoto. M nenja o regionalnem p la n ira­ n ju se razločujejo tako v državnem aparatu, od dežele do dežele, k a­ kor tudi med knjižničarji. V endar je mogoče iz obilice m nenj odbrati m arsikatero plodno misel tudi za naše razm ere. Jensenovim izhodiščem so precej blizu izhodišča V olkerja W eim arj a v članku F ahrbüchereien auf dem Lande. W eim ar izhaja iz ugotovi­ tve, d a bodo v aške knjižnice s častnim i (se pravi nehonoriranim i) knjižničarji prav km alu izginile in da je spričo socialnih prem ikov na podeželju treb a obliko podežel­ skih in m estnih knjižnic izenače­ vati. To pa je mogoče doseči s po­ tujočim i knjižnicam i, za katere je treb a odšteti samo nekaj več kot za vaške knjižnice. T udi ob potu­ jočih knjižnicah se zastavlja veliko v prašan je: ali naj se u trd ijo osred­ nje knjižnice in izposojevališča po­ tujočih knjižnic ali pa naj se po­ stav i v rsta m anjših osrednjih knjižnic, potujoče knjižnice pa naj nadom estijo samo vaške knjižnice. Vsi ti problem i so seveda p o v e ­ zani s finančnim i nevšečnostm i, ki jih v kulturi, kakor je soditi po n ek aterih člankih v BuB, tudi v Zvezni republiki N em čiji ne m an j­ ka. Izvirajo pa b aje iz neustrez­ ne razdelitve proračunskega d e­ n a rja m ed zvezo, deželam i in ob­ činam i. Odsev takšn ih razm er je treba videti tudi v članku W ernerja Ja h rm an n a R ationalisierung im Büchereiw esen. A vtor hv ali n a ­ bavno centralo v Reutlingenu, ki zalaga zahodnonem ške jav ne k n již ­ nice, opozarja na vse m anjše šte­ vilo ljudi, ki se želijo posvetiti knjižničarstvu, in na slabo stro­ kovnost ljudskih knjižničarjev (pri k adru je varčevanje torej nedo­ pustno). Sporno pa se av to rju zdi, ali so vsi m oderni tehnični pripo­ močki v knjižnici racionalni tako glede na porabo časa kakor glede na varčnost. Z izobraževanjem lju d sk ih kn již­ n ičarjev se u k v arja več avtorjev, najbolj kom pleksno pa ga o b rav ­ n ava M arion B eaujean v članku N eue Wege d er B erufsausbildung? M edtem ko je za diplom irane bi­ b liotekarje v lju dskih knjižnicah obseg izobrazbe določen, je za d ru ­ go osebje zelo raztegljiv. Seveda se vse to odsvita v zapletenem nem ­ škem plačilnem in napredovalnem sistem u. N asploh se avtorica za­ vzema, da bi m orali tudi za k njiž­ n ičarje v ljudskih knjižnicah za h ­ tev ati izobrazbo, kak ršn a velja za knjižničarje v znanstvenih knjižni­ cah, saj je stru k tu ra knjižnega fonda v ljudskih knjižnicah vse bolj n arav n an a v znanstvenost. Izredno so zanim iva in za naše knjižničarstvo spodbudna poročila o delu ljudskih knjižnic skoraj vseh večjih zahodnonem ških mest. Ta poročila odkrivajo tudi o rgan i­ zacijo knjižnic in izposojevališč (posebno nazorno je obdelan D uis­ burg). V priloženih zvezkih je o brav na­ vanih okrog 200 knjig (v dodatnih treh zvezkih pa še posebej glas­ bena literatura). Med njim i so tu ­ di štirje prevodi iz jugoslovanskih književnosti. Posebno ugodno je 212