URN_NBN_SI_DOC-GHHWJQZY
N ajbolj zanim ive — s področja organizacije knjižnic — so raz p ra v e o regionalnem plan iranju. Izho diščni prispevek je napisal Carl Jan sen : Regionalplanung und B üchereistellen. Carl Jan sen p red vsem opozarja na privajeno razlo čevanje med m estnim in podežel skim knjižničarstvom te r na p re- stru k tu ira n je prebivalstva v Zvez ni republiki Nemčiji. Od 1964. leta d alje se je okrepilo regionalno p la n iran je knjižnic. P oudarek je zdaj n a okrožjih z močno okrožno kn již nico in njenim i izpostavam i. N aj- večji problem pa zadaja povezova n je občinskih knjižnic v višjo re gionalno enoto. M nenja o regionalnem p la n ira n ju se razločujejo tako v državnem aparatu, od dežele do dežele, k a kor tudi med knjižničarji. V endar je mogoče iz obilice m nenj odbrati m arsikatero plodno misel tudi za naše razm ere. Jensenovim izhodiščem so precej blizu izhodišča V olkerja W eim arj a v članku F ahrbüchereien auf dem Lande. W eim ar izhaja iz ugotovi tve, d a bodo v aške knjižnice s častnim i (se pravi nehonoriranim i) knjižničarji prav km alu izginile in da je spričo socialnih prem ikov na podeželju treb a obliko podežel skih in m estnih knjižnic izenače vati. To pa je mogoče doseči s po tujočim i knjižnicam i, za katere je treb a odšteti samo nekaj več kot za vaške knjižnice. T udi ob potu jočih knjižnicah se zastavlja veliko v prašan je: ali naj se u trd ijo osred nje knjižnice in izposojevališča po tujočih knjižnic ali pa naj se po stav i v rsta m anjših osrednjih knjižnic, potujoče knjižnice pa naj nadom estijo samo vaške knjižnice. Vsi ti problem i so seveda p o v e zani s finančnim i nevšečnostm i, ki jih v kulturi, kakor je soditi po n ek aterih člankih v BuB, tudi v Zvezni republiki N em čiji ne m an j ka. Izvirajo pa b aje iz neustrez ne razdelitve proračunskega d e n a rja m ed zvezo, deželam i in ob činam i. Odsev takšn ih razm er je treba videti tudi v članku W ernerja Ja h rm an n a R ationalisierung im Büchereiw esen. A vtor hv ali n a bavno centralo v Reutlingenu, ki zalaga zahodnonem ške jav ne k n již nice, opozarja na vse m anjše šte vilo ljudi, ki se želijo posvetiti knjižničarstvu, in na slabo stro kovnost ljudskih knjižničarjev (pri k adru je varčevanje torej nedo pustno). Sporno pa se av to rju zdi, ali so vsi m oderni tehnični pripo močki v knjižnici racionalni tako glede na porabo časa kakor glede na varčnost. Z izobraževanjem lju d sk ih kn již n ičarjev se u k v arja več avtorjev, najbolj kom pleksno pa ga o b rav n ava M arion B eaujean v članku N eue Wege d er B erufsausbildung? M edtem ko je za diplom irane bi b liotekarje v lju dskih knjižnicah obseg izobrazbe določen, je za d ru go osebje zelo raztegljiv. Seveda se vse to odsvita v zapletenem nem škem plačilnem in napredovalnem sistem u. N asploh se avtorica za vzema, da bi m orali tudi za k njiž n ičarje v ljudskih knjižnicah za h tev ati izobrazbo, kak ršn a velja za knjižničarje v znanstvenih knjižni cah, saj je stru k tu ra knjižnega fonda v ljudskih knjižnicah vse bolj n arav n an a v znanstvenost. Izredno so zanim iva in za naše knjižničarstvo spodbudna poročila o delu ljudskih knjižnic skoraj vseh večjih zahodnonem ških mest. Ta poročila odkrivajo tudi o rgan i zacijo knjižnic in izposojevališč (posebno nazorno je obdelan D uis burg). V priloženih zvezkih je o brav na vanih okrog 200 knjig (v dodatnih treh zvezkih pa še posebej glas bena literatura). Med njim i so tu di štirje prevodi iz jugoslovanskih književnosti. Posebno ugodno je 212
RkJQdWJsaXNoZXIy