URN_NBN_SI_DOC-GEI93GGM

kongresu avstrijskih bibliotekarjev v Linzu. Josef Stum m voll izhaja iz dejstva, da stoje biblioteke glede na neverje­ ten porast knjižne produkcije in s tem v zvezi vedno bolj specializirane zna­ nosti (ki množi potrebo po dokum en­ taciji) predvsem p red dvema možno- stim a prilagoditve tej situaciji: uvesti m oderne tehnične m etode (m ikrotisk, mikrofilm , m ikro bralni aparati itn.) ali preiti na uporabo elektronskih aparatur. Biblioteka bodočnosti bo m orala — ne glede na to, da bo »knji­ ga kot taka še dolgo časa njena osno­ va tudi v bodoče«, da bo »pomembnost in važnost bibliotekarja, osebe, člove­ ka za bodočo biblioteko še večja in celo tehtnejša« — upoštevati bolj kot doslej m oderno strojno tehniko, pa čeprav je videti, da je trenutno iz finančnih ali kakršnihkoli drugih raz­ logov njena praktična uporabnost v bibliotekarstvu skorajda nemogoča. Nato posveti vso pozornost elektron­ skim strojem za obdelavo podatkov (EDV), njihovi vedno večji tehnični dognanosti in kljub velikim stroškom skorajda neobhodni prisotnosti v bi­ blioteki bodočnosti, p ri čem er dialek­ tično in obširno dokum entirano sooči vse prednosti in negativne strani nji­ hove uvedbe, uporabe in izrabe. Vse to s predznakom , da zm orejo in bodo zmogle te in njim podobne aparature le to, k ar jim bo človek »naročil«, ker so vendarle proizvod njegovega duha. Predvsem pa ne m ore mimo ugotovit­ ve, da je treba p ri uvajanju avtom ati­ zacije upoštevati dvoje dejstev: 1. pol- avtom atizacija se m ore organsko vključiti v dosedaj že ustaljeni sistem dela v knjižnici, je torej neposredno sprejem ljiva; popolna avtom atizacija (uvedba elektronskih strojev) pa zah­ teva svojski način dela in vodi do po­ polne preusm eritve dosedanje biblio­ tekarske prakse. Vmesnih rešitev (ali m orda prehodnih stadijev) ni, zato ostaja le ta alternativa, ki seveda pro­ ži vrsto danes na videz skorajda ne­ rešljivih problemov. V drugem delu razprave nato kritično osvetli elabo­ ra t o uvedbi avtom atizacije v Library of Congress in razpravlja o problem ih, ki sprem ljajo uvedbo avtom atizacije v avstrijske biblioteke. Ugotovitve ni­ so nezanimive, saj bi jih mogli aplici­ rati tudi na naše razm ere. V sestavku »Ameriške biblioteke danes« poroča Josef M ayerhöfer o svojem večmesečnem bivanju v Ame­ riki, k jer si je mogel ogledati am eri­ ško bibliotečno mrežo in notranji u stroj posam eznih knjižnic. Njegova spoznanja bi mogli zgostiti v nasled­ n je ugotovitve: Posebej je viden v ZDA v zadnjih 12 letih neverjeten po­ rast in vzpon znanstvenih knjižnic, ki so doslej relativno zaostajale za »Pu­ blic Libraries«. Vzrokov za tak razvoj je več: podaljšanje šolske obveznosti do 16., celo do 18. leta v posam eznih zveznih državah, pom em ben delež knjige p ri izobraževanju n a visokih šolah in ne nazadnje tekm a za prestiž m ed ZDA in SZ. Vse to proži zahteve po intenzivnem visokošolskem študiju (kar dokaže avtor tudi s podatki, saj je npr. samo o K aliforniji od leta 1947 do 1963 naraslo število državnih Col­ leges od 7 na 18), k ar am eriške zvez­ ne države krepko podpirajo s sočas­ nim snovanjem novih bibliotek ali s pom noževanjem fondov že obstoječih. Za te nam ene im ajo na razpolago sko­ rajd a neom ejena finančna sredstva. Kljub tem u porastu znanstvenih bi­ bliotek (ob katerih pa ljudske knjiž­ nice nikakor ne izgubljajo na vred­ nosti) se knjiga v ZDA ni um aknila s trga kot potrošno blago: nasprotno, leta 1963 je bilo npr. 33 % vse knjižne proizvodnje (ki obsega vsa področja človekovega duhovnega snovanja) iz­ dane v obliki Pocketbook ali P aper­ back in tako nabava knjige ne pred­ stavlja za povprečnega Amerikanca nobenega pravega izdatka, zlasti še, ker si jo m ore kupiti skorajda v vsaki trgovini, ne le v knjigarni. V delu knjižnic sam ih se srečujejo am eriški bibliotekarji s podobnim i problem i kot evropski. V zadnjem času povzro­ ča znanstvenim knjižnicam težave predvsem izbor prave literature, pri čem er si pom agajo s sodelovanjem profesorjev visokih šol (kar pa ne te­ 154