URN_NBN_SI_DOC-GAWYJZ0A

nikah, tam pa spet v več izdajah, na­ kladah, na različnem papirju ali z raz­ ličnim ovitkom in podobno. Naklade so bile večinoma majhne, čas pa vse prej kot primeren za nekakšno cen­ tralno bibliotečno hranitev. Pravo, na­ črtno zbiranje je pričelo šele po osvo­ boditvi. Arhivi tehnik in tiskarn, kjer so sploh bili, niso vsi ohranjeni. Tako danes ni mogoče prav točno povedati, koliko partizanskega tiska je v resnici izšlo, oziroma kaj nam manjka. Lahko pa na podlagi doku­ mentov, kar se jih je vendarle ohra­ nilo, in po primerjavi z ohranjenim tiskom sestavimo precej realno sliko. Seveda bi bilo najbolj preprosto, če bi bibliografsko obdelavo partizanske­ ga tiska poenostavili in zapisali samo podatke, ki jih na tisku najdemo. Ven­ dar bi tako zgrešili enega izmed os­ novnih namenov bibliografske eviden­ ce, namreč da mora biti tisk opisan s toliko podatki, da ga ni mogoče za­ menjati s kakšnim drugim, čeprav še tako podobnim tiskom. Prav ta nered­ ka podobnost zahteva celo več biblio­ grafskih elementov kot na primer za regularni tisk »mirne« dobe. Ni namen bibliografije, da tisk sa­ mo evidentira. Podati ga mora tudi v taki razvrstitvi, ureditvi, da po naj­ krajši poti najdemo, kar nas zanima. Ni tako bistveno, ali je gradivo ureje­ no po avtorjih, po naslovih, predmetu, izdajateljih, tiskarjih, krajih itd. ali kronološko. Bolj važno je, da s po­ možnimi kazali vodimo uporabnika k cilju tudi preko vseh tistih vidikov, ki jih sama razvrstitev gradiva ni mogla izčrpati. Nujno je tudi pri vsakem tisku navesti vsaj eno hranilišče ali vir, od kod podatek, in bistveno lite­ raturo. Čemu tako stroge in velike zahteve? Zavedati se moramo, da imamo »po­ ljudnih« bibliografij partizanskega ti­ ska za prvo silo dovolj, da so arhivi in tiski večidel zbrani in še kar do­ stopno urejeni in da je po dvajsetih letih uspešnega, manj uspešnega in zgrešenega raziskovanja že čas, ko mo­ remo pričakovati strokovno biblio­ grafsko obdelavo partizanskega tiska, pa naj bo to za celo slovensko ozem­ lje, za posamezno pokrajino ali celo samo za eno tehniko. Z m im o vestjo zapišem, da Brec­ ljeva bibliografija v polni meri ustreza gornjim kriterijem. Področje za Brec­ lja ni novo. Spomnimo se, da je leta 1963 že objavil Bibliografijo NOB tiska na Primorskem, ki pa je v primerjavi s to, o kateri poročamo, izredno skromna. Sedaj namerava ves parti­ zanski tisk na Primorskem obdelati v štirih delih: knjige in brošure; drobni tisk, muzikalije, grafični listi in po­ dobno gradivo; časopisje; partizanske tehnike. Izšla je prva knjiga. V njej je opi­ sanih nekaj preko štiristo knjig in brošur, od tega 22 italijanskih, število ni posebno visoko, kar pa je razum­ ljivo, saj se je partizansko gibanje na Primorskem močneje razmahnilo šele leta 1943. Brecelj na primer ni zabele­ žil za leto 1941 nobenega tiska, za leto 1942 pa samo enega. Kritično je črpal iz vseh dosedanjih bibliografij, pre­ iskal hranilišča (muzeji narodne revo­ lucije, knjižnice itd.), uporabljal tiska­ ne, arhivske in ustne vire. Veliko po­ datkov mu je dal tipkani seznam tiska primorskih tehnik za čas od februarja do decembra 1944; ne škodilo bi, če bi povedal, kje ga hranijo. Morda bodo nove najdbe dodale še kak drobec, vendar smemo zaradi čedalje redkej­ ših odkritij sklepati, da je Brecljeva zbirka praktično popolna. Bibliografski opisi so izredno boga­ ti. Poleg običajnih podatkov obsegajo, kjer je potrebno, še podrobno vsebino, obširen tehnični opis glavne strani in slik, naklado, vsa hranilišča in dose­ danje navedbe v bibliografijah. Mnogo podatkov je dopolnjenih, zlasti letnice izida, tehnike in naklade, partizanska imena so večinoma dešifrirana. Prav vsakega tiska seveda ni mogel tako opisati, zlasti ne tistih, ki so zabeleže­ ni po sekundarnih virih. Enote so razvrščene po abecedi avtorjev oziroma naslovov. Dodana so izčrpna kazala izdajateljev, tehnik, zbirk, naslovov, imen in kronološki pregled. Koristil bi še predmetni pre