URN_NBN_SI_DOC-G840LFCK

DANES Ur ška Mlinarič Mrtvi tek Kakšne posledice lahko ima nerazčiščevanje problemov, čemur se je v ponedeljek izognila koalicija, s tem ko n i opravila resnega pogovora o politični trdnosti koalicije, je bilo mogoče opazovati že včeraj. Resda posledice še niso bile usodne, saj je zadostna večina vendarle prisluhnila že skoraj moledova- nju Boruta Pahorja, da naj vendarle podprejo ministrsko kandidaturo Duše Trobec Bučan, da bo vladna ekipa spet popolna. Kljub temu pa je bil z vzdržnostjo koalicijskega Zares pri glasovanju glede razglašenosti koalicije, h kateri je s svojim nenehnim popuščanjem eni od partneric, k i vselej brez posledic uveljavlja predvsem svoje interese v vladi, v dobršni meri prispeval premier Pahor, prizadejan še en udarec, k i je le še bolj zamajal to koalicijo. Glasovanje je bilo jasen signal premieru, da sami na igro vsiljenih rešitev, čeprav je z nenehnim, a neprepričljivim ponavljanjem poskušal dokazati, da mu kandidatka n i bila vsiljena, ne bodo več pristajali in da naj kar sam prevzame odgovornost zanje. S tem se je Pahor kot dirigent razglašenega orkestra znašel v zagati, ko kar dve koalicijski partnerici bodisi ne podpirata ključnih vladnih reformnih predlogov bodisi njegovih ministrskih predlogov. S čimer mu je bilo tudi jasno sporočeno, da bo odloženo razpravo o politični trdnosti koalicije, pa naj bo ta še tako boleča za večino partnerjev, enkrat treba načeti in reči bobu bob. V nasprotnem primeru bomo v prihodnjih mesecih priča le še mrtvemu teku povsem razglašene vladne koalicije. Za uspešno delovanje vlade nikakor ne zadostuje, da so vsi ministrski stolčki zasedeni in vsi koalicijski partnerji zadovoljeni, temveč mora učinkovito delovati celoten državni aparat, k i pa mu ob tako negotovi vladi prav tako pohajata sapa in učinkovitost. Pa čeprav naj bi bilo zlato pravilo državne birokracije, da na njeno nemoteno delovanje ne bi smele vplivati spremembe pri vrhu. Zato je novoimenovana ministri- ca pred dvema ključnima nalogama: da bo črpanje evrop- skih sredstev, s katerimi bi vendarle bilo mogoče delati razvojne premike v Sloveniji, učinkovito, predvsem pa bo morala svoje ministrske kolege prepričati, da bodo od zdaj bolj skladno in učinkovito delovali v razvojni smeri države. Ma-lok-do se v Sloveniji raz- burja-, da- ima-mo že več kot 110 tisoč brezposelnih, z za-menja-vo vodstva- Petrola- pa- se uk-va-rja- praktično vsa- Slovenija-. LEVO SPODAJ Pahor jeva ministrska ekipa spet v popolni sestavi Za-res ni usliša-l Pa-horja-, sa-j se z na-činom izbire Trobec Buča-nove ne strinja-jo. Primopreda-ja- poslov že da-nes. Tretjina- vla-dne ek-ipe zda-j nežnejšega- spola- da je ne bi predlagal, če sam ne bi bil prepričan o njenih sposobnostih. Sled- nja ga je prepričala tako z znanjem kot z izkušnjami. Pomembno težo pri odločitvi, da jo predlaga, je odigra- lo tudi dejstvo, da je bila dobro leto desna roka dosedanjega ministra, zara- di česar bo lahko delo v vladni službi z njenim ministrovanjem nemoteno teklo naprej. Zato je poslancem "pola- gal na srce", da naj jo vendarle podpre- jo, saj je nujno, da vlada deluje v polni sestavi, vključno z ministrico, k i drži vajeti nad črpanjem evropskih sred- stev. Vendar pa s temi besedami n i prepričal koalicijske Zares, saj, kot je pojasnil Franco- Ju-ri-, jih je zmotilo, da niso bili niti povprašani po mnenju o kandidatki. Premieru so sicer prizna- l i pravico, da sam odloči, vendar pa se z načinom, kako je bila predlaga- na, ne strinjajo, zato se bodo glasova- nja vzdržali. Pa čeprav je kandidatka, kot je priznal Juri, ob včerajšnji pred- stavitvi v poslanski skupini pokazala, da pozna področje. Da je šlo pri predlogu zgolj za izsi- ljevanje stranke DeSUS, je očital tudi nekdanji član te stranke, zdaj nepove- zani poslanec Franc Žnidaršič, med- tem ko je Bo-jan Sajo-vi-c (LDS) p r i glasovanju neuspešno pozival h koa- licijski "slogi in zdravi pameti". Vodja poslanske skupine SD Bo-jan Ko-nti-č pa je koalicijski partnerici očital, da bi že zaradi politične higiene mora- la podpreti kandidatko. "A očitno te politične higiene p r i nas manjka," je ugotavljal. V opoziciji so predlog URŠKA MLINARIC Z imenovanjem Duše Trobec Bučan za ministrico brez listnice za lokal- no samoupravo in regionalni razvoj je omenjena vladna služba dobila že tretjo ministrico v zadnjih dveh letih. Za kandidatko stranke DeSUS, k i jo je predsednik vlade Bo-ru-t Paho-r ozna- čil kot kompetentno in je zato ves čas razprave poslance pozival, naj njeno imenovanje podprejo, je glasovalo 39 poslancev SD, LDS, DeSUS in poslanec madžarske manjšine Laszlo- Goncz. Poslanci SNS in koalicijske Zares so se vzdržali, medtem ko so j i s 30 glasovi podporo odrekli v SDS in SLS ter nepo- vezani poslanec Franc Žni-darši-č. Trobec Bučanova se je ob zaprise- gi zahvalila vsem, tako tistim, k i so jo podprli, kot tudi tistim, k i so ji pod- poro odrekli, saj je prepričana, da so glasovali po svoji vesti. Hkrati je napo- vedala, da bo nadaljevala delo, k i sta ga pred letom, ko je postala državna sekretarka, začela z dosedanjim regi- onalnim ministrom Henri-ko-m Gjer- kešem, k i je odstopil zaradi vožnje v vinjenem stanju: uspešno črpanje evropskih sredstev i n prizadevanje za regionalni razvoj. Delo ministrice bo 52-letna Trobec Bučanova začela že danes s primopredajo poslov in bo šesta ministrica v Pahorjevi vladi. Za- radi nenehnih očitkov, da mu je bila Duša Trobec vsiljena z u l t i m a t om stranke DeSUS o odhodu iz koalicije, je tudi ob tokratni predstavitvi kandi- datke premier Pahor večkrat ponovil, Kdo je Duša Trobec Bučan Rojena leta 1952, Gorenjka Doslej članica treh strank: Narodni demokrati (zgodnja 90. prejšnjega stoletja), S DS (2006-2008), DeSUS (2009) Poklicna pot: odvetnica notarka sekretarka na pravosodnem ministrstvu --> državna sekretarka --> ministrica VEČER A Foto: Tit Košir Mejra Festič nova viceguvernerka BS Državni zbor je na predlog predsednika republike Da- nila Turka na tajnem glasovanju s 53 glasovi za in 22 proti za viceguvernerko i n članico sveta Banke Slovenije imenoval Mariborčanko Mejro Festič. Ime- novanje je bilo potrebno zaradi predčasne razrešitve viceguvernerja in člana Sveta Banke Slovenije Andre- ja Ranta julija lani. Festičeva je kot profesorica s področja ekonomske teorije in politike zaposlena na mariborski Ekonom- sko-poslovni fakulteti, sodeluje pa tudi z ekonomskim inštitutom EIPF. Tiirk je v obrazložitvi predloga za njeno imenovanje pojasnil, da izpolnjuje vse po- goje, zanjo pa se je odločil zaradi njenega dosedanjega dela, izkazane visoke strokovnosti in njenega profesionalnega odnosa, (dr) za imenovanje izkoristili predvsem za kritiko o neuspešnosti delovanja vlade i n težnjah po centralizaciji, kar naj bi se, tako Franc Pu-kši-č (SLS), kaza- lo tudi v tem, da še n i pokrajin. Sicer pa so v sami razpravi poslanci bolj kot o kandidatki razpravljali o nujnosti sprejemanja ukrepov, k i bi odpravlja- l i regionalne razlike in občinam omo- gočali, da bi bile čim uspešnejše. Dan po klavzuri: vse po starem Čepra-v na-j bi ra-zvojna- k-la-vzura- poenotila- k-oa-licijo, j e ta- da-n po njej prepir osta-l na- isti točk-i. S t o s p r e m e m b o, da- Ka-rl Erja-vec že na-poveduje, p od k-a-terim p o g o j em bo vstopil v k-oa-licijo leta- 2012 SAMO TRTNIK Koalicija se je v težavah znašla v za- četku decembra, ko so poslanci Desus glasovali o pokojninski reformi, k i jo ostale koalicijske stranke označujejo kot eno najpomembnejših, proti četr- tinski zamrznitvi pokojnin i n proti proračunu za leti 2011 in 2012. Od ta- krat dalje je ves čas na tnalu vpraša- nje, ali je Desus del koalicije samo še na papirju. Po izjavi predsednika državnega zbora in člana Zares Pavla Gantarja, da stranka, k i glasuje proti proračunu, v vladi nima kaj iskati, so narasla pri- čakovanja, da bo koalicija po novem letu to vprašanje razrešila. Prva mož- nost je bila v razvojni klavzuri, k i jo je zahtevala LDS, vsekakor pa pred gla- sovanjem o kandidatki za ministrico za lokalno samoupravo Du-šo- Tro-bec Bu-čan. Dan po razvojni klavzuri, k i je bila osredotočena izključno na gospo- darske teme, pa je razmerje sil ostalo točno tam, kjer je bilo še pred koncem leta 2010. Tako poslanci Desus včeraj niso podprli ustavne presoje referenduma o pokojninski reformi, Zares pa ne kan- didatke za ministrico. Je to protest po- slancev Zares? "Ne," odgovarja Tadej Slapni-k, "če bi bil to protest, potem bi glasoval proti predlogu. M i spoštuje- mo predlog mandatarja in se držimo koalicijskih zavez, da ne smemo glaso- vati proti, zato se bomo glasovanja v konstruktivnem duhu vzdržali." Kot pravi, jih sama kandidatka na predsta- v i t vi včeraj preprosto n i prepričala. "Ne razumem zamere stranke Zares," pa odgovarja predsednik Desus Karl Erjavec: "Mi bi j i m lahko zamerili, da niso podprli naših predlogov." Čeprav nizko število glasov podpore, k i ga je dobila kandidatka, ne vliva samozave- sti, se Erjavec s tem ne obremenjuje: "To n i breme. Kandidatka je strokov- na i n bo svojo funkcijo opravljala dobro." Že večkrat so se kot rešitelji koalici- je na vidiku pokazali trije nepovezani poslanci - Vi-li Rezman, Franc Žnidar- ši-č in Andrej Magajna. A tudi ti se vče- raj še niso izjasnili, ali bodo koaliciji pomagali. Rezman in Žnidaršič sta nav- dušena tudi nad uradnim vstopom v koalicijo, Magajna pa ne. Tako včeraj o vstopu v koalicijo sploh niso govori- li. "Pogovarjali smo se samo, katere so tiste vsebinske točke, ki nas tri povezu- jejo. Šele ko bomo to ugotovili, bomo imeli razlog za pogovor z drugimi po- slanskimi skupinami," pravi Rezman i n opozarja, da uradnega predloga, naj se koaliciji pridružijo, sploh še ni- majo. Kriza se lahko dodatno zaostri v četrtek, ko bo svet Zares obravnaval dokument, v katerem naj bi govorili tudi o nadaljnjih vsebinskih korakih koalicije, kar je že v ponedeljek napo- vedal predsednik stranke Grego-r Go-- lo-bi-č. Tudi Erjavec pričakuje, da bo koalicija v ponedeljek na nadaljeva- nju razvojne klavzure načela tudi po- litične teme, kot so razdor pogodbe s Patrio, umik Slovenije iz Afganistana i n tudi položaj Desusa znotraj koalici- je. Predsednik vlade Bo-ru-t Paho-r tega včeraj ni komentiral. Ob vsem tem pa Erjavec že napo- veduje, da bo stranka v morebitni re- Ljud-stvo zad-rugačnore-formo Raziskava javnega mnenja Slovenski utrip, k i jo izvaja Fakulteta za uporabne družbene študije, je pokazala, da pokojninsko reformo, kot jo je sprejel držav- n i zbor, podpira samo 19 odstotkov vprašanih. Samo 12 odstotkov jih tudi meni, da pokojninska reforma sploh ni potrebna. Velika večina, 58 odstot- kov, jih je prepričanih, da Slovenija pokojninsko reformo nujno potrebuje, a ne takšne, kot jo je sprejel parlament. Raziskava je tudi pokazala, da reformo bolj podpirajo višje izobraženi in člani stranke SD. Statističnih razlik glede na starost raziskava ni pokazala. Glede na krizo, v kateri se je znašla koalicija, večina vprašanih (38 odstotkov) meni, da bi bilo za Slovenijo najbolje, da se- danja vlada dokonča svoj mandat, 33 odstotkov vprašanih pa meni, da bi bil bolj smiseln razpis predčasnih volitev. Eno od vprašanj se je navezovalo tudi na referendumsko odločanje: 52 odstotkov vprašanih meni, da je odločanje na referendumih nepotrebno in ga je zato treba omejiti, 40 odstotkov pa, da je to ustavna pravice, k i se je ne sme omejevati. Velika večina vprašanih, 78 odstotkov, podpira uvedbo referendumskega dne. SDS: To je- bi-la zamud-ni-ška klavzura V SDS ocenjujejo, da koalicija v ponedeljek ni imela razvojne klavzure, ampak zamudniške. Opozarjajo, da so ukrepi, k i jih je po klavzuri omenjal minister Mitja Gaspari, že leta 2009 in 2010 vložili poslanci SDS. Zato koaliciji priporo- čajo, da zakonskih predlogov ne piše na novo, ampak jih poišče v vsaj enem od treh paketov protikriznih ukrepov, k i jih je že vložila SDS. Zare-s bo v DZ vod-i-l Juri- Poslanka in poslanci Zares so včeraj Franca Ju-ri-ja soglasno potrdili za nove- ga vodjo poslanske skupine. V začetku decembra je s tega mesta odstopila Cveta Zalo-kar Oražem. (mst) ferendumski kampanji o pokojninski reformi volivce nagovarjala, naj glasu- jejo proti vladnemu predlogu. "Koliko bomo intenzivni v kampanji, je odvi- sno od tega, kako se bo odvijala zgod- ba z vlogo Desusa v koaliciji. Če se problematizira naš položaj, potem n i razloga, da smo m i prijazni do refor- me," pravi Erjavec, k i je z mislimi že pri volitvah leta 2012: "Mi že priprav- ljamo program za 2012- 2016." Še več, ve tudi, kaj bo takrat njegov pogoj za vstop v koalicijo: "Mi bomo leta 2012 vstop v koalicijo pogojevali s spre- membo pokojninske zakonodaje." Kri-za se lahko zaostri- v četrtek, ko bo Zares obravnaval naslednje vsebi-nske korake koali-ci-je