URN_NBN_SI_DOC-FZAZSSWG
kataložnih omaric, pa tudi priporo čila za izbiro materiala pri posamez nih predmetih. Drugi članki obravna vajo pohištvo za delovne prostore, za kolegijske in univerzitetne knjižnice, za sposojanje atlasov in zemljevidov, za razstave, za nameščanje avdiovizu alnih naprav in za otroške oddelke. Tudi o razmeščanju opreme se lahko poučimo. Povsod je navedena obšir na bibliografija o obravnavanem pro blemu. Julijska številka govori o splošno izobraževalnih velemestnih knjižni cah po svetu (metropolitan public libraries). Uredništvo se je obrnilo na knjižnice velemest, ki imajo razvito bibliotekarstvo, naj poročajo o svojih problemih. Oglasili so se iz vseh kon cev sveta: iz Johannesburga, Varšave, Berlina, Hamburga, Dunaja, Stockhol ma, Bruslja, Liverpoola, Tokia, De troita, Los Angelesa, New Yorka in Londona. Obžalujejo, da niso dobili podatkov še iz Pariza in Moskve. Po ročajo o razvoju in organizaciji knjiž nic ter navajajo mnogo statističnih podatkov o fondih, obiskovalcih in iz posoji. Seznanimo se tudi z glavnimi težavami, ki jih imajo. Nagel razvoj in komplicirana struktura velemest postavlja prednje večkrat podobne probleme. Povsod apelirajo na svojo oblast, naj z večjimi dotacijami in z bolj elastičnimi uredbami podpre knjižnice v tem dinamičnem času »eksplozije informacij«, ko se jim po stavljajo iz dneva v dan večje zahteve. Oktobrska številka nas povede na bolj specialno področje, v kolegijske knjižnice (Junior College Libraries). Te so prav v zadnjem času doživele v ZDA velik razvoj. Kmalu jih bo tisoč. O gradnji razpravljata dva članka. Nadalje se informiramo o organizaciji in upravljanju kolegijskih knjižnic, o personalnih vprašanjih in o uslugah, ki jih dajejo bralcem. Te knjižnice imajo veliko vzgojno vlogo. Krog bral cev presega meje kolegija. Vključene so tudi v medbibliotečno izposojo. A n a M atko 166
RkJQdWJsaXNoZXIy