URN_NBN_SI_DOC-FVSEHVU3

ad m in istra to rja, od 1961 do 1964 p a apostolski a d m in istra to r jugo­ slovanskega dela tržaško-k oprske in reške škofije v Sloveniji, poleg tega pa je o p rav lja l še n e k a te re v idnejše cerkvene funkcije. Z anim anje za lite ra tu ro , narodno zgodovino' in ljubezen do lepe k njige je K ju d e r gotovo dobil že m ed študijem , saj je imel m|ed svojim i sošolci tu d i ta k e a k tiv n e in razgibane lite ra rn e delavce, k a k rše n je bil dr. A lojzij Res, ena izm ed o srednjih slovenskih osebnosti v o k upirani P rim orski v d esetletju po. p rv i svetovni vojni. K asneje so ga k podobnem u delu silile n aro dnoobram bn e in stanov­ ske potrebe. Tako je izdal n e k a te re d ro b n e tiske, ki pa so izšli anonim no. P rip ra v il je tu d i šem atizem za tržaško' škofijo, prispeval članke v Z bornik svečenikov sv. Pavla, v k o led arje M ohorjeve družbe in še kam . V eliko in tveg ano delo za čas, v katerem je n a­ stajalo, pa je bilo zatočišče, ki ga je nud il slovenskim dijakom in akadem ikom , ko SO' pod njegovim ok riljem in pri n jem tisk ali in razm noževali ilegalna dijaška glasila, od k a te rih so vsaj n e k a te ra prišla v našo lite ra rn o zgodovino (B rinjevke). Pozabiti n e smemo, da je bil ob stra n i pesniku Srečku Kosovelu, ko je le-ta umliral v Tom aju. O hranil je tu d i in objavil nekaj zanim ivih spom inov na G regorčiča, ki so droben prispevek h G regorčičevi biog rafiji (Kole­ d a r G oriške M ohorjeve družbe 1945, 50-1), posebej pa so zanj zna­ čilni opisi T om ajščine (K oledar DSM 1954, 308-9, 1956, 167-9), ki n am p rav zap rav odkrivajo pokojnikovo veselo, hudom ušno in živ- ljen jsk o stv arn o naravo. A. K ju d e r pa je dolga leta b rsk al po k rašk ih župnijsk ih arh iv ih in p rip rav lja l zgodovinsko delo o tem področju, k i p a je z njegovo sm rtjo ostalo rokopisni torzo. (Zgodovinski m ozaik Prim orske. S posebnim poudarkom gornjega K rasa. Z bral in ured il v letih 1956 do 1960. 558 str. Tipkopis). Toda največjo v red n o st za našo stroko pom eni njegov prispevek, ki ga je dal knjižn ičarstv u na P rim o r­ skem!. N a p rv em m estu je tu tre b a om eniti veliko lju b ezen in skrb, ki jo je posvečal dolgih trid e se t le t tom ajski knjižnici. Res je, da je precej bogato knjižnico že p re jel v u p rav ljan je, to d a d rugi del velike resnice je, d a je znal s svojo spretnostjo, n a jv e č k ra t pa po­ žrtvovalnostjo bogato pom nožiti to, k a r je prejel. Iz knjižničarskega gradiva, n ak u p ljen eg a s sam oodpovedjo in n ab ra n eg a pri p rija te ljih in v rstn ik ih v e č k ra t tu d i zato, da bi k n jig e rešil pred fašistično zaplem bo, je v tom ajskem i župnišču sestavil p ra v za p rav tri k n již­ nice: ljudsko, knjige iz te so v dobi n ajh u jšeg a te ro rja skrivaj krožile po krašk ih in tu di d rugih vaseh, župnijsko', vsebujočo veliko del za poklicne p otrebe (sem sodi vestno pisana žup nijska kronika), te r tre tjo — najvažnejšo — nek ak šn o študijsko' knjižnico v m alem , ki vsebuje m im o n ek a te rih rokopisov in arhivalij dr. Požarja, n a­ 149